V tokratni epizodi Sensa podkasta z Ano Vehovar je bil gost mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt ter ustanovitelj in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja.
Mag. Miran Možina je leta 2007 je prejel tudi Zlato priznanje za razvoj psihoterapije s strani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Je avtor knjige Mozart človeške komunikacije, biografije o psihiatru in psihoterapevtu Miltonu Ericksonu.
V podkastu med drugim najdete odgovore na vprašanja:
- Komentar na trenutno stanje v slovenski psihiatriji, ko na plano prihajajo različna pričevanja o nasilju in zlorabah na ljubljanski kliniki
- Problematike psihiatrije in prevelikega predpisovanja zdravil
- Temna plat antidepresivov
- Problematike psihoterapije v Sloveniji
- Kaj je razlog, da so danes najbolj pogoste depresivne in anksiozne motnje
- Kakšne travme nosi sam in kako se je spopadal z njimi
- Kako gleda na želje po spremembi spola
- Kako na oddelku za otroke in mladostnike pomagajo mladim
- Kaj je huje: fizična ali duševna bolečina
POGLEJTE SI PODKAST:
Miran Možina o stanju psihiatrije v Sloveniji:
"Zadnja afera v zdravstvu kaže na to, da nadzor nad kvaliteto storitev ni bil dovolj dober. V slovenski medicini je zelo težko ljudem, ki doživijo napake in pomanjkljivo obravnavo v zdravstvu, priti do zadoščenja in popravila. Predvsem pa sistemsko ni urejeno, da bi se iz napak in pomanjkljivosti učili in izboljševali naš zdravstveni sistem."
"Ko sem sam nastopil v službi v psihiatrični bolnici, smo imeli primer, ko je zdravstveni tehnik posilil eno od pacientk. Ta nevarnost, da nekdo iz svojih nepredelanih čustvenih vzgibov izkoristi situacijo in se znese nad šibkejšim, vedno obstaja. Ljudje smo pokvarljiva bitja glede na okoliščine, v katerih smo."
"Psihotravmatologija je v zadnjih 25 letih doživela velik razvoj, v veliki meri tudi zaradi nevroznanosti, ki je pokazal do kakšnih sprememb lahko pride v možganih že samo po enem travmatičnem dogodku. Zame so bili zelo pretresljivi posnetki fMRI možganov žensk, ki so bile enkrat posiljene. Takšni dogodki povzročijo dolgotrajne in strukturne spremembe možganov, ki trajno spremenijo čutenje ženske.
Mislim, da danes v Sloveniji močno zaostajamo za drugimi državami Evrope, ki so naredile pomembne korake na področju psihotravmatologije. Pokazalo se je, da številne duševne motnje, ki jih poprej nismo nujno povezovali s travmo, kot so depresije, hude anksiozne motnje, motnje hranjenja... imajo travmatsko ozadje.
V slovenski psihiatriji je zaskrbljujoče, da se relativno majhno število psihiatrov res ukvarja s psihoterapijo in z načini zdravljenja travme. Ljudje ostajajo na tem, da dobijo neka zdravila. Niti ne povežejo svojih težav s težkimi spomini, ki jih bremenijo.
Psihiatri in klinični psihologi so tisti, ki trenutno obvladujejo vpliv na ministrstvo za zdravje. Oni pa so proti temu, da se psihoterapijo regulira kot samostojen poklic, ki bi ga lahko psihoterapevti opravljali ne samo v zdravstvu, ampak tudi na področju socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, pravosodja, športa, turizma in še kje v gospodarstvu.
Žal slovenski psihiatri in klinični psihologi, ki so zgodovinsko veliko naredili za razvoj psihoterapije v 60. letih do danes, ne vidijo, da je v zadnjih dvajsetih letih razvoj šel naprej. V kolikor bo v Sloveniji še naprej samo psihiatrija in klinična psihologija skrbela za psihoterapijo, bo kot neka pastorka v rokah mačehe, ki ji ni prav zelo naklonjena. Skrajni čas je, da psihoterapijo dobijo v roke poklicni psihoterapevti."
"Pomirjevala, antidepresivi, antipsihotiki, stabilizatorji razpoloženja so štiri skupine psihiatričnih zdravil, ki pa so simptomatska zdravila, torej ne dosežejo vzrokov ali vzročnih dejavnikov. Uporabljamo jih lahko za začasno blaženje simptomov. Pomirjevala so denimo zelo zasvojljiva, nove študije metaanalize o antidepresivnih pa kažejo tudi precej temnejšo podobo učinkov antidepresivov, kot jo predstavlja farmacevtska industrija.
Ljudje danes pričakujejo, da bo za vsako težavo pomagala tableta. Danes imamo novo božanstvo - tableto. Nevarno je, če jo jemlješ na neprav način ali morda predolgo, brez tega, da bi našel odgovore in dovolj raziskal vzroke v svoji življenjski situaciji, v svojih odnosih, v preteklosti, v tem, kako gledaš na prihodnost... Antidepresivi lahko potem postanejo nekaj, česar se zelo težko odvadiš."
Pogovor lahko poslušate v avdio obliki
Še več podkastov najdete na www.metropolitan.si/play/sensa/
PREBERITE SI ŠE: "Edina terapija so tablete, zaradi katerih postaneš ZOMBI" (osebna izpoved iz klinike Polje)