1. teden: Kako upravljati z neprijetnimi čustvi?

Prijetnih čustev se nihče ne otepa. Moteča so negativna čustva, kot so nemoč, strah ali jeza. Kaj nam sporočajo in kako jih uporabiti sebi v dobro?

1. teden: Kako upravljati z neprijetnimi čustvi? (foto: shutterstock) shutterstock
19. 4. 2021

9-TEDENSKI SEMINAR Z MAJO MEGLA: SMEM BITI SREČEN

Toplo pozdravljeni vsi, ki ste se prijavili na seminar Smem biti srečen. 

V devetih delih bomo skupaj osvetlili nekaj ključnih tem, ki nam povzročajo težave, nas dušijo in ovirajo, da bi zaživeli spokojno, radostno in v skladu s svojimi željami, hrepenenji in hotenji.

Ne ponujam vam receptov, temveč nekaj smernic, o katerih razmislite, jih v sebi začutite, morda celo spremenite. Vedite, da spremembe terjajo čas. Bodite potrpežljivi s seboj. Kot ne moremo izgubiti odvečnih koligramov le v nekaj dneh, tudi svojih psiholoških vzorcev ne moremo spremeniti na ukaz, z odločitvijo in namero, takoj in nemudoma. 

Spremembe gradimo postopoma, kot bi divjo naravo preobrazili v negovan, bujen, razcveten in živopisan botanični vrt. Ne pozabite na potrpljenje. Je naše gorivo na poti skozi spremembe. 

V prvem delu seminarja si oglejmo čustva in nekaj praktičnih nasvetov, kako z njimi rokovati.

Niste nemočni. V nas je vsa potrebna moč za spremembe. In ni napake, ki je ni mogoče popraviti. Življenjske lekcije so le zato, da se iz njih učimo in rastemo. Ne zapadite v obup!  

Kaj so čustva?

Čustva so sad našega vrednotenja in prepričanj, naših misli in interpretacij dogodkov, zato so povsem subjektivna. Ko verjamemo, da smo ogroženi, se v nas sproži strah. Ko menimo, da nas druga oseba ne mara,  nas to morda razžalosti. Ko menimo, da smo naredili napako, občutimo krivdo. Vedno je prva misel in naša interpretacija dogodka. Ta sproži čustvo. 

Čustva nam povedo, kaj se dogaja v nas in v našem intimnem mikrokozmosu. So naša notranja resnica! Zato so čustva za nas pomembna, kakršnakoli so.  Pomislite, kolikokrat se je kdo začel jeziti na vas ali se z vami prerekati, ker ste čutili tako, kot ste čutili?! Za božjo voljo! Saj pri čustvih ne gre za objektivno resnico zunanjega sveta. 

Pri čustvih gre izključno za subjektivno resnico našega notranjega sveta in ne odslikavajo resničnosti, v katero smo vpeti. Nimajo objektivne dimenzije pogleda na svet, in to tudi ni njihova naloga. Za analizo nam služi razum. 

Zakaj so pomembna čustva?

Čustva služijo kot navigatorji. Razkrivajo, kje smo v odnosu do sebe, do drugih in družbe. Recimo: če čutimo odpor do nekoga, se z njim ne družimo in ga držimo na varni razdalji. Če odpora ne bi zaznavali, bi ga pustili v svoji bližini. Morda bi nas – ko bi se v odnosu udomačil – zlorabljal ali lagal, prizadel, poniževal, okradel in oškodoval. Čustva so zato tudi naša varovala. Kažejo nam, kaj se v resnici v nas dogaja in kakšna je transakcija (izmenjava) z zunanjim svetom in drugimi ljudmi. Zaradi svojih čustev lahko razberemo, ali smo v omrežju odnosov, ki šibijo ali krepijo, so podporni ali spodnašajo, bogatijo ali siromašijo. 

Čustva nam tudi razkrijejo, kako ravnamo sami s sabo, kako skrbimo za svoje potrebe in psihofizično zdravje. Če nas prežema nemoč, ta opozarja, da zelo slabo negujemo sebe ali se morda čutimo ujete in ne vidimo izhoda: če je tako, moramo poiskati rešitev ali sprejeti situacijo takšno, kot je.

Pozitivne afirmacije niso dovolj. Še zdaleč ne! Prepogosto z njimi poskušamo izsiliti, da bi bil svet po meri naših želja in sebičnih interesov. Pomembnejša sta negovanje zadovoljstva in učenje veščin pozitivnih stanj. Če gojimo notranji mir, se bomo mnogo učinkoviteje spopadali s težavami in preprekami, kot če nas obvladuje jeza. Če negujemo življenje v ljubezni, spoštovanju bližnjih in drugačnih ter sočutju, se bo strah težje lepil na nas.   

Kaj storiti z neprijetnimi čustvi?

Prav vsa čustva so pomembna in potrebna, tudi tista, ki jih uvrščamo med negativna, škodljiva, moteča ali neprijetna. Če si dovolimo čutiti ‘negativna’ čustva, lahko korigiramo sebe, svoja odzivanja ter posledično odnose, v katere smo vpeti. Prav vsa čustva si moramo dopustiti, jih občutiti in jim prisluhniti: kaj nam govorijo in na kaj kažejo? Če so neprijetna, so sled, ki popelje do vzroka težav. Ko jih razrešimo, lahko vnesemo spremembe, ki so v naše dobro. Kot primer poglejmo JEZO.

  • Če smo na nekoga jezni, nam lahko jeza razodeva, da je druga oseba vstopila v naš intimni prostor, prečkala nevidno medčloveško mejo, ki je ključna za zdrave odnose. Kliče nas, da ukrepamo. Če ne znamo učinkovito postavljati mej v odnosih, se jih moramo naučiti. Izbrusiti moramo tudi veščino reči ‘ne’ ali pa ‘ne dovolim’. 
  • Lahko smo jezni, ker z nami nespoštljivo ravnajo, se nespodobno obnašajo, manipulirajo ali nas zavajajo ter poskušajo izvabiti nekaj, kar jim je v korist. Z jezo drugega prisilimo, da ravna tako, kot bi mi želeli. Je naše orožje prisile. Neprijetna je, zato se ji bo drugi poskušal izogniti in nam ugoditi. Ne padite na te limanice. Bodite pozorni in ne dopustite bližnjim, da igrajo z vami to manipulativno igro. 
  • Jezni smo lahko tudi zato, ker smo razvajeni in hočemo uveljaviti svojo voljo. Je oblika pritiska, ko se mulimo, če se svet ne obrača tako, kot si želimo. Z jezo teroriziramo druge in izsilimo, da zaradi ljubega miru ugodijo našim pričakovanjem. Ne popuščajte tovrstnim manipulacijam.
  • Jeza ima tudi svojo dobro stran. Napolni nas z energijo. Ljudi, ki so pasivni in plahi, predrami in okrepi. Požene jih v delovanje. Preplavi jih moč. Priteče energija. Izkoristite to novo, svežo silo. Delujte. 
  • Ne namakajte se v mlaki jeze. Takšno namakanje bo bodice prej kot slej usmerilo nazaj v vas same. Vaša dolgotrajna jeza bo zastrupila dneve vam, ne drugim. Tisti, na katerega naj bi jeza letela, zanjo niti vedel ne bo. Imel se bo odlično, le vi se ne boste! Škodovali boste sebi. Ne obtičite v teh čustvih. Prisluhnite jim in ukrepajte. Nato jih spustite, da odidejo. 

Kako ravnati, ko v nas letijo negativna čustva drugih?

O svojih čustvih imamo pravico spregovoriti in se spoprijeti z  razlogi, zaradi katerih so nastala, vendar pogosto ljudje sploh ne iščejo nasveta in rešitve. Iščejo razbremenitev. Olajšanje. Če nas nekaj žuli, lahko v nedogled stokamo ali pa sezujemo čevelj in iz njega odstranimo pesek. 

Imamo pravico izraziti čustva, potožiti zaradi svojih težav in poiskati pomoč. Nimamo pa pravice z nenehnim stokanjem druge vleči v lastno mizernost in nesrečnost, jih obremenjevati in uporabiti kot smetnjak, v katerega stresemo svoje napetosti. Ste se že znašli v situaciji, ko vas je kdo poklical, rohnel od besa na nekoga tretjega, nato pa olajšan zaključil pogovor? Kaj naj vi počnete s temi smetmi? In še vznemirjeni in izčrpani boste!

Izognite se tistim, ki jamrajo. Samo izčrpali vas bodo, kajti jamrajo in stresajo gnev na okolico, ob tem pa niso pripravljeni ničesar spremeniti. Jamranje je orodje tistih, ki želijo druge potegniti v svojo bedo. Najverjetneje nezavedno stremijo k temu, da bi se tudi drugi počutili enako slabo, kot se oni. Ali pa želijo pridobiti, celo izsiliti pozornost. Ne dopustite, da vas jamrači zastrupijo s svojo bedo. 

Bodite pozorni na kronično nezadovoljne. Skušajo potegniti v vrtinec svojih napetosti, pridobiti pozornost in s tem tudi našo energijo, zato smo po druženju z nekaterimi ljudmi izčrpani, utrujeni, celo izžeti kot cunje. Izognite se nezadovoljnežem. Ne odzovite se na njihovo igro negodovanja.  A naj takoj dodam, da ni prav nič narobe s tem, če občutimo nezadovoljstvo. Opozori nas, da moramo nekaj spremeniti. Vsak ima pravico biti nezadovoljen, le da so nezadovoljneži nezadovoljni ves čas. Nezadovoljstvo je njihovo prevladujoče razpoloženje. Vedno jim uspe najti nekaj, kar jih bo jezilo in vznejevoljilo. Lahko je poleti preveč sonca in pozimi premalo. Lahko jih moti veter, ljudje, politika, obleka, sosed, zvonovi, mušice, dež. Nezadovoljnih ne boste mogli osrečiti. Njihova malha nima dna in je ne boste mogli izpolniti s svojo ljubeznijo, prijaznostjo, pozornostjo in podporo. Izčrpali vas bodo. Nikoli ne bodo segli do resničnega vira svojega nezadovoljstva, ker je v njih samih. In tudi ničesar ne bodo ukrenili, da bi svojo naravnanost spremenili.

Negativna (težka, neprijetna, moteča) čustva so najbolj priročno sredstvo za manipulacijo. 

Z njimi pri drugih vzbujamo občutke krivde in jih s tem prisilimo, da ravnajo tako, kot mi želimo.  Manipuliramo tudi s tem, da se naredimo uboge in nemočne. Najučinkovitejše je manipuliranje s strahom. Vsi avtoritarni režimi v družbi ali v podjetjih to počnejo. Žugajo in grozijo, sejejo strah, sovraštvo in ščuvajo ljudi med seboj. Ko vas tišči strah preživetja, ohromite. S strahom radi manipulirajo populistični politiki, avtoritarni šefi, verski učitelji. Tisti, ki vas straši namesto hrabri, vam gotovo ne želi dobro. Nasprotno. Njegova namera je, da vas pasivizira, ošibi, drži v krempljih, naredi nemočne, poslušne in pohlevne, prestrašene in si vas podredi. In spet: nič ni narobe s strahom. Koristi nam, ker nas opozori na (življenjsko) nevarnost in spodbudi, da ukrepamo, škodi pa nam, če nas preplavlja in hromi.

Tista čustva, ki jih bomo hranili, nas bodo usmerjala skozi življenje. Gre za to, kaj negujemo, in ne za to, kateri cilj želimo doseči ali celo izsiliti. Vedno imamo izbiro. Svet lahko dojemamo skozi perspektivo tega, kar imamo, lahko pa skozi očala tistega, česar nimamo. V obeh primerih je izbira naša. Kaj bomo negovali, je naša odločitev. Razlika je le v rezultatu. V prvem primeru se bo svet kazal radosten, radodaren in ljubeč. V drugem bo trpek, turoben in neprijazen. Oboje pa bo isti svet. Ločeval ga bo le izbor naše perspektive.  

Nekaj vodil: kako umiriti neprijetna čustva?

Prvi pristop: aktivirajte nasprotno čustvo od tistega neprijetnega, ki vas pretresa. V sebi namreč ne moremo sočasno doživljati dveh nasprotnih čustvenih stanj. Lahko preidemo iz ljubezni v sovraštvo, ne moremo pa sočasno osebi želeti dobrega in zlega. Če se osredotočimo na plemenito čustvo, bo to raztopilo naše trenutno neprijetno, negativno in trpko čustveno stanje.

Drugi pristop: ko smo razdraženi, sovražni in razburjeni ali pa obsedeni z nečim, kar nas teži, je naša pozornost povsem usmerjena na problematično situacijo ali človeka. Situacija nas absorbira vase. Posrka. Ne moremo nehati misliti o težavi. Nenehno se z mislimo vračamo k problemu. Vsakič, ko se naše misli vrnejo k viru napetosti, se napetost krepi. Bolj kot tuhtamo o problemu, večji postaja, zato smo vse bolj jezni in razdraženi. Namesto navzven se raje usmerimo navznoter in si oglejmo čustvo, ki nas pretresa. Delovalo bo kot potres ali vihar, vendar je le mehansko valovanje v nas, ki se lahko naslednji trenutek spremeni. Pojavi se in nato izzveni. Bolj ko se zavedamo te nestanovitnosti, spremenljivosti, manj moči imajo čustva nad nami. So kot oblaki na nebu, ki pridejo in odidejo.

Tretji pristop: prisluhnite svojemu čustvu in občutenju. Zavedajte se ga in občutite, vendar ne dopustite, da vas posrka, preplavi, zaslepi. Opazujte ga z distance. Pogovorite se z njim. Kaj vam čustvo govori, kaj vam sporoča? Morda vas opozarja, da morate nekaj spremeniti v svojem odnosu do sebe in do drugih, v svojih prepričanjih. Čustva sprva blagodejno opozorijo, da moramo ukrepati. Če jih ne slišimo, rohnijo s čedalje večjo močjo.

Zavedajte se, da so čustva kot zvoki, ki jih izvablja igranje instrumenta (našega življenja). Ključna je melodija, ki jo ob igranju instrumenta ustvarimo. In ustvarjanje melodije je povsem v naših rokah.

Opazujte svoja čustva. Kaj vam sporočajo? Prisluhnite jim. Pogovorite se s seboj.

Preživite čuteč, ljubeč in radosten teden. Do naslednjega srečanja.

Maja Megla

Več v knjigi Smem biti to, kar sem, naročite jo lahko TUKAJ. 

majamegla.si