Nekateri vidiki psihološkega delovanja so povsod enaki.
"Kot medkulturnega psihologa me zanimajo različni načini razmišljanja in vedenja posameznikov, ki odraščajo v različnih družbah, zanima pa me tudi, čemur raziskovalci pravijo psihološke univerzalije. Ti vidiki individualnega psihološkega delovanja so povsod enaki, ne glede na to, kje odraščate in ne glede na to, kdo vas vzgaja," za Psychology Today piše Lawrence T. White, nato pa navede šest močnih kandidatov za status t.i. 'psihološkega univerzalca'.
- 1. Ljudje povsod dojemamo barve na enak način.
Z normalnim vidom lahko vsak vidi celotno paleto barv in zazna majhne razlike, ki obstajajo med podobnimi barvami, kot sta zelenkasto modra in modrikasto zelena.
Kar se med kulturami razlikuje, ni dojemanje barve, temveč število izrazov za barve, ki so na voljo v materinem jeziku. Nekateri jeziki imajo le nekaj barvnih izrazov – na primer svetla, temna in rdeča – medtem ko jih imajo drugi na desetine.
- 2. Ljudje povsod po svetu lahko hitro in natančno preberejo določene obrazne izraze čustev.
Na prvi pogled lahko ugotovimo, ali je oseba na primer jezna ali vesela.
Ta sposobnost branja čustvenih izrazov je skoraj zagotovo produkt naravne selekcije. Tisti nesrečni posamezniki v naši evolucijski preteklosti niso bili sposobni ugotoviti, ali je tujec, s katerim so prišli v stik besen, jih med našimi predniki ni.
- 3. Otroci povsod prehajajo skozi iste stopnje kognitivnega razvoja.
Prejšnje primitivnejše vrste sklepanja o svetu, ljudeh in našem mestu v vsem tem vedno znova nadomestijo bolj sofisticirane ravni percepcije. Stopnje se pojavljajo v nespremenljivem zaporedju, torej jih ni mogoče preskočiti, ker vsaka stopnja temelji na prejšnji.
Kar se med posamezniki in družbami razlikuje, je hitrost, s katero se otroci premikajo skozi razvojne stopnje, in časovni razpored določenih razvojnih mejnikov, kot sta stalnost predmeta in sposobnost sistematičnega testiranja hipoteze.
- 4. Otroci in odrasli povsod spontano posplošujejo posamezne primere in to 'pravilo' uporabljajo za nove primere.
Na primer, majhni otroci na začetku obravnavajo nepravilne glagole in samostalnike, kot da so pravilni.
Povsod po svetu tako otroci najprej govorijo podobno slovnično 'nepravilno'.
- 5. Ljudje povsod so nagnjeni k pridobivanju določenih fobij.
Med fobijami so z razlogom najpogosteješe tiste, ki ustrezajo starodavnim nevarnostim, kot so pajki, temni kraji, visoke lege, globoka voda in kraji brez izhoda.
Eno samo zastrašujoče srečanje s kačo lahko povzroči vseživljenjski strah pred kačami.
Zakaj je temu tako? Spet gre pomisliti na naravno selekcijo. V preteklosti naših prednikov so imeli posamezniki, ki so se hitro naučili izogibati nevarnim bitjem in situacijam, izrazito reproduktivno prednost pred svojimi počasneje učljivimi in krajše živečimi vrstniki.
- 5. Zdi se, da je shizofrenija duševna bolezen, ki obstaja povsod.
Pred leti je Svetovna zdravstvena organizacija izvedla študijo v 10 državah na petih celinah. Ko so raziskovalci uporabili strogo definicijo shizofrenije – blodnjavo mišljenje, nepovezan govor in čustvena otopelost – so ugotovili, da je bilo število diagnosticiranih primerov praktično enako v vsaki od opazovanih držav, t.j. približno 1 primer obolelega na 10.000 oseb na leto.
Kar se razlikuje, je napoved za okrevanje. Osebe, ki trpijo za shizofrenijo v manj industrializiranih državah, kot sta Nigerija in Indija, imajo večjo verjetnost za izboljšanje kot bolniki v bolj industrializiranih državah, kot sta Danska in Združene države. Razlogi niso povsem jasni, čeprav je razlika morda povezana s poudarjanjem kolektivističnih vrednot in prepričanjem, da so simptomi shizofrenije akutni (začasni) in ne kronični (trajni).
"Ko preučujemo psihološke pojave v različnih družbah in kulturnih skupinah, je enostavno videti razlike in se nanje osredotočiti. Raznolikost je navsezadnje začimba življenja. Hkrati je pomembno, da ne spregledamo dejstva, da imamo ljudje povsod psihološko veliko skupnega."
Preberite si tudi:
- ODPRTI DIALOG: alternativen pristop k duševnemu zdravju z rezultati
- "Psihoza ni bolezen, temveč preživetvena strategija. Zdravilo je pogovor."
- "Um se zna ozdraviti sam, ko ga prenehamo ovirati"