Ljudje se razlikujemo med seboj po marsičem, naj si bo to moč naših mišic ali sposobnost obvladati svoje impulzivnosti. A kaj te razlike sploh pomenijo?
"Na spektru mišične moči med močnimi in šibkimi ni neke naravne meje, ko bi lahko rekli, ta je močan in oni drugi šibek," za Mad in America piše profesor psihologije Nick Fortino in nadaljuje: "Pa vendar vsakdo lahko tudi okrepi svoje mišice. Morda ni enako lahko postati mišično močnejši za vse različne telesne tipe, hkrati pa tudi za nikogar ni tudi zares samo lahko. Podobno se lahko izboljšuje vsak, katerega pozornost je raztresena in ki težko obvlada svoje impulze."
Človek morda ne more spremeniti svojega osnovnega psihološkega temperamenta tako, da bi bil enako energičen kot manj impulzivni posamezniki, tako kot ne more natančno psremeniti svojega osnovnega tipa telesa, z razmišljanjem nadaljuje profesor.
"Pa vendar lahko veliko tega storijo. Bolj energični ljudje se lahko na enak način, kot fizično oslabljeni ljudje z vadbo postanejo bolj močni, naučijo ustrezneje izkoriščati svoje ravni energije in/ali poiščejo bolj primerna okolja, zaradi katerih ne doživljajo več motenj v svojem delovanju in zato ne izpolnjujejo več pogojev za diagnozo ADHD."
Profesor na tem mestu opozori, naj se ga zaradi primerjave, ki jo je uporabil, nikar ne razume narobe. "Nikogar z diagnozo ADHD ne vidim kot šibkega in zavedam se, da se veliko ljudi, ki se borijo z motnjami pozornosti in impulzivnostjo, počuti nerazumljene, saj so morali pogosto slišati grobe kritike, da naj se že enkrat osredotočijo! Enostavno jim veliko preveč ljudi govori, kaj naj naredijo, ne pa tudi, kako naj to storijo."
Ker se želijo ljudje zaradi svoje tozadevne drugačnosti, pri čemer noben človek človeku ni povsem enak, počutiti, kot da za to niso sami krivi, nekaterim pri odpravljanju občutkov (od zunaj visljene) krivde pomaga tudi diagnoza sama.
"Vendar bodite previdni, da vas istovetenje z diagnozo ne prikrajša za občutek osebne avtonomije."
Fortino nadaljuje: "Sam nikoli ne bi rekel, da ste vi krivi, da vaš um deluje, kot deluje, tako kot ne bi nikoli rekel, da ste krivi, da so vaše mišice šibke. Je pa nekaj čisto drugega, če vam povem, da lahko v prvem in drugem primeru nekaj dejansko storite, da trenutno stanje spremenite. Kar seveda ne bo ravno preprosto. Prav tako, kot ni tako preprosto postati fizično močan, je tudi za izboljšanje delovanja uma potrebna telesni vadbi sorodna predanost, da spremenite svoja mentalna nagnjenja in se naučite bolje izkoristiti svoje impulze."
"ADHD ni v vaši naravi. Ne obstajate v nekakšni ločeni kategoriji človeštva, razen ocene običajnega obsega vaše nepazljivosti in raztresenosti. Če so vam diagnosticirali ADHD, to še ne pomeni, da boste vedno izpolnjevali merila za to motnjo. Če bi odbor psihiatrov, ki je to diagnozo umestil v 'biblijo psihiatrije', glasoval drugače, morda sploh ne bi dosegali meril za to diagnozo."
"Diagnoza ADHD sama po sebi tudi ne razloži ničesar," še piše Fortino in poudari: "Tako kot je odvisno od vas, ali boste svoje mišice naredili močnejše, tako ste vedno imeli in še vedno imate moč, da izboljšate stabilnost svoje pozornosti in nadzor impulzov."
Fortuno ob koncu svojega bloga priporoča, da:
- preizkusite psihološke tehnike, ki bodo izboljšale vašo moč koncentracije,
- omejite dejavnosti, ki slabijo vašo sposobnost vzdrževanja koncentracije (npr. pretirano stimulativne 'kratke' spletne vsebine),
- redno izčrpavajte svoje zaloge energije z gibanjem in duševno stimulacijo,
- in ne pozabite, da je težava pogosto v okolju in ne resnično v vas, pa tudi, da je vaš odziv dejansko popolnoma razumljiv glede na razmere, v katerih se nehajate, zato zase iščite okolja, ki podpirajo vaš način bivanja.
Preberite si tudi:
- Gabor Maté: ADHD se pojavi zaradi stresov v družinskem okolju
- Otrok z ADHD motnjo pove psihologu: "Vi odrasli ste enaki!"
- Iskrena izpoved odrasle osebe z ADHD
Novo na Metroplay: Peter Prevc iskreno o težkih trenutkih kariere in o očetovstvu | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem