Dr. Gabor Maté v knjižni uspešnici navaja pomembno raziskavo, v kateri so raziskovalci prišli do pomembnih odkritij glede rakavih obolenj.
Ali lahko predvidimo bolezenska stanja v prihodnosti?
Leta 1946 so raziskovalci na univerzi Johns Hopkins začeli dolgoročno prospektivno študijo, da bi dognali, ali obstajajo psihobiološke značilnosti pri mladih ljudeh, ki bi lahko pomagale predvideti dovzetnost za bolezenska stanja v prihodnosti.
Osemnajst let zapored je 1.130 belih moških študentov, vpisanih na medicinsko fakulteto, opravilo psihološko testiranje. Izprašali so jih o njihovem slogu spoprijemanja s čustvi in odnosih s starši v otroštvu. Biološki podatki – srčni utrip, krvni tlak, teža in ravni holesterola – so bili prav tako zabeleženi, kot tudi navade, kakršne so kajenje, pitje kave in vnos alkohola.
Na koncu raziskave so skoraj vsi udeleženci diplomirali in večina je bila zdravnikov, njihova starost pa je bila v razponu od trideset do več kot šestdeset. Na tej točki so pregledali njihovo zdravstveno stanje; večina je bila zdravih, a v približno enakem številu so nekateri zboleli za srčnimi obolenji, povišanim pritiskom, duševnimi boleznimi, rakom ali pa so storili samomor.
Ko so raziskovalci zasnovali projekt, niso pričakovali ugotovitve, da je rak povezan s kakršnimi koli prej obstoječimi psihološkimi dejavniki. Vendar so njihovi podatki prikazovali prav takšno povezavo. "Naši rezultati se očitno ujemajo z ugotovitvami, da bolniki z rakom ‘navadno zanikajo in potlačujejo konfliktne vzgibe in čustva v večji meri kakor drugi ljudje.’"
Za vsako kategorijo bolezni obstaja značilen nabor psiholoških lastnosti
Raziskovalci so ugotovili, da tako za zdravo večino kot za vsako kategorijo bolezni obstaja značilen nabor psiholoških lastnosti. Najnižje izraženo depresijo, tesnobo in jezo so sprva zabeležili pri študentih medicine, ki so pozneje razvili raka. O njih so poročali tudi, da naj bi bili najbolj odmaknjeni od svojih staršev. Od vseh skupin so bili rakavi udeleženci najmanj zmožni izražati čustva.
Ali to pomeni, da obstaja "za raka dovzetna osebnost"? Odgovor ni ne preprost ‘da’ ne preprost ‘ne’.
Medtem ko ne moremo reči, da kateri koli tip osebnosti povzroča raka, določene osebnostne lastnosti zagotovo povečujejo tveganje
To pa zato, ker je zanje bolj verjetno, da bodo povzročale fiziološki stres. Potlačevanje, nezmožnost reči ‘ne’ in pomanjkanje zavedanja svoje jeze povečajo verjetnost, da se bo ta oseba znašla v situacijah, kjer so njena čustva neizražena, njene potrebe spregledane in njena blagost izkoriščana. Te situacije povzročajo stres ne glede na to, ali se oseba zaveda, da je pod stresom. Če se ponavljajo in množijo z leti, imajo zmožnost, da škodujejo homeostazi in imunskemu sistemu.
Stres – in ne osebnost – spodkopava telesno fiziološko ravnovesje in imunsko obrambo, kar je predispozicija za bolezen ali zmanjšano odpornost nanjo.
Naš slog spoprijemanja s stresom povečuje tveganje za bolezen
Fiziološki stres je torej povezava med osebnostnimi lastnostmi in boleznijo. Določene lastnosti, drugače znane kot slog spoprijemanja s stresom, povečujejo tveganje za bolezen s tem, da povečujejo verjetnost kroničnega stresa. Vsem je skupna zmanjšana zmožnost za čustveno sporazumevanje.
Čustvene izkušnje se prevajajo v morebiti škodljive biološke dogodke, kadar je ljudem preprečeno, da bi se naučili učinkovito izražati svoja čustva. To učenje se pojavi – ali pa se ne uspe pojaviti – v otroštvu. Način, kako ljudje odraščajo, oblikuje njihov odnos z njihovimi lastnimi telesi in psihami.
Povzeto po knjigi Ko telo reče ne
Preberite tudi:
- Kako AEQ metoda razloži nastanek RAKAVIH BOLEZNI?
- Bolezni izhajajo iz blokade v naši psihi
- So potlačena čustva povzročitelji raka?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
