Stanje brezvoljnosti: kako poiskati ravnotežje in smisel v svojem življenju

"Ko se vdaš in prilagodiš, enkrat narediš to, kar počnejo drugi ljudje, ker to pač počnejo, in letargija prevzame vse finejše živce in potenciale duše. Ona postane pozunanjena predstava, navznoter pa zazija praznina; dolgočasna, brezčutna in brezbrižna." - Virginia Woolf

Brezvoljnost ali letargija se nanaša na stanje utrujenosti, otopelosti, brezbrižnosti, nizke energije in odsotnost entuziazma. Oseba, ki doživlja to stanje, morda nima energije ali motivacije, da bi dokončala naloge, ki jih mora opraviti vsak dan.

Obstaja več možnih vzrokov za letargijo, od občasnega prenaprezanja do prikritih bolezenskih stanj. Običajno obstaja odpor do dejavnosti ali gibanja, bodisi fizičnega ali duševnega. Simptomi so lahko podobni znakom depresije, na Psychology Today pojasnjuje psiholog Bruce Wilson.

Zdi se, da stanje letargije, v kolikor razlogi zanjo niso kronične zdravstvene težave, sprožijo skrajnosti med katere je človek razpet. Ta se bodisi premalo ali pa preveč napreza do skrajne utrujenosti. Oseba lahko tudi preveč ali premalo spi.

Razkrita starodavna skrivnost Rimljanov: zakaj je njihov beton tako vzdržljiv

Ko se v življenje zaganjamo z visoko stopnjo motivacijske energije, bomo slej ko prej doživljali tudi energijske kolapse in z njimi obdobja, ko bomo povsem brezvoljni in otopeli. Kar nas pripelje do izjav, kot so: 'Za nič mi ni mar'.

Nihanja med temi skrajnostmi lahko nekatere ljudi privedejo do stanja letargije. Morda, kot pravi tudi Virginia Woolf, so nekatere dejavnosti, ki se jim vdajamo, neusklajene z drugimi notranjimi vzgibi, zaradi česar nas puščajo prazne in ravnodušne. Kako torej najti boljši način delovanja in kako premagati stanje brezvoljnosti.

Bruce Wilson je odgovore na ta vprašanja našel v domeni pozitivne psihologije.

Poiščite svoje ravnotežje

Nihanje med ekstremi, kot je preveliko naprezanje ali premajhna dejavnost, veljajo za enega od glavnih vzrokov letargije. Iz tega sledi, da bi bila zmernost in uravnoteženost našega življenjskega sloga najbolj koristna.

Če naj bi se znebili stanja letargije, bi morale biti naše fizične in duševne dejavnosti uravnovešene:

Telesno dobro počutje zahteva ravnovesje med telesno aktivnostjo in počitkom. Prekomerni ali premajhni napori so sovražniki dobrega telesnega zdravja. Očitno je, da so pravilna prehrana, vadba in spanje, vse v zmernih količinah, tudi ključni dejavniki pri ohranjanju telesnega dobrega počutja.
Podobno je tudi z duševno dobrim počutjem. Duševno zdravje za vseživljenjski proces in proaktivna strategija za krepitev naših mentalnih, čustvenih, socialnih in psiholoških virov. Na eni ravni gre pri duševnem zdravju na eni strani za obvladovanje notranjega ravnotežja, ko se spopadamo z življenjskimi stiskami, in vzdržljivostjo, ko se soočamo s stresom, skrbmi, osamljenostjo, jezo in žalostjo.

Poiščite svoj smisel

Kako najdemo svoj smisel, poslanstvo, namen?

Začnite tako, da ugotovite, kaj je za vas pomembno, svetuje psiholog. "Vprašajte se, zakaj je to tako pomembno? Jasno povejte razloge, zakaj počnete to, kar počnete. Kaj mi to pomeni? Za kaj se zavzemam?"

Ko najdete svoj namen, lahko začnete prepoznavati svojo smer, svoje meje in prednostne naloge v življenju. Najti svoj namen je ključnega pomena za omejevanje vaše letargije.

"Vemo, da je pomanjkanje motivacije običajno povezano s pomanjkanjem namena, občutkom depresije ali brezbrižnosti."

Moč iskanja osebnega smisla je v ustvarjanju novega občutka moči, dobrega počutja in občutka zvestobe svoji identiteti. Ko najdemo svoj namen, se začne razgrajevati občutek nemoči, ki botruje brezvoljnosti.

Ustvarite svoje meje

Da bi se uspešno izognili vplivu, da sledite množici, boste potrebovali močne meje. Bodite na voljo, vendar ne pretirano na voljo. Bodite podporni, vendar ne pretirano podporni. Zmernost in ravnotežje v vaših mejah vas ščitita pred tem, da bi postali dejavnik, ki vas sili v soodvisnosti, kar jemlje vašo energijo.

Raziskave so pokazale, da ima celo visoka produktivnost točko vse manjših donosov. Prenehajte se siliti v 'moram' in 'še več'. Seznam vsega, kar bi morali po vaše (še) storiti, vas lahko mečej iz ravnovesja in ponovno spravljajo na pot letargije in brezvoljnosti.

Digitalna utrujenost

Vsaj začasno opustite spremljanje vseh digitalnih zaslonov. Prekomerna uporaba pametnih naprav je povezana s povečanimi stopnjami depresije in anksioznosti.

Študija družbe Deloitte je pokazala: "Na splošno 39 % naših anketirancev skrbi, da bi lahko njihova uporaba digitalnih naprav negativno vplivala na njihovo fizično počutje (na primer zaradi tega, ker zato preveč sedijo in porabijo manj časa za vadbo), ena tretjina pa je bila zaskrbljena, da njihova uporaba naprave lahko negativno vpliva na njihovo čustveno počutje (na primer prispeva k občutkom tesnobe ali depresije)."

Nehajte neprestano preverjati svoj telefon. Če v danem trenutku ne pričakujete ravno nekaj zelo pomembnega, kot je nova ponudba za delo ali kaj drugega, kar je zares nujnega, dajte svoj digitalni svet na 'pavzo'. Tudi ta pristop k uporabi zaslona je v skladu z zmernostjo in uravnoteženostjo, ki vam bo pomagala premagati brezvoljnost.

Oprite se na svojo ustvarjalnost

Vaša ustvarjalna stran je kraj osebnostne preobrazbe. Umetnost, pisanje ali kiparjenje vam lahko pomagajo, da se ponovno povežete s svojimi vrednotami in občutkom sebe, ki ste ga morda izgubili, ko ste bili v stanju brezvoljnosti.

S svojo naravo se boste najbolje povezali prav prek svoje ustvarjalne plati. Ustvarjalnost bo spodbudila sposobnost koncentracijo in podprla vašo potrebo po ravnovesju. Slikanje pokrajine sredi dejanske narave nas spomni, da smo del nečesa veliko večjega od nas samih.

Premagajte svojo letargijo

S prilagoditvijo svojega življenjskega sloga v smer večjega ravnotežja in k več zmernosti vam bo pomagala, da se boste znebili letargije.

Močnejše meje vam bodo pomagale ohraniti bolj proaktiven življenjski slog, močan občutek namena vam bo pomagal pri preoblikovanju želenih smeri v življenju, vrnitev k ustvarjalnosti pa vas bo popeljala proč od stanja brezsmiselnosti, nemoči in brezvoljnosti.

Povzeto po Psychology Today.

Preverite tudi: