Depresija pri otrocih: zakaj jo je vse več in kaj lahko storimo drugače

Samo zato, ker je otrok videti žalosten, še ne pomeni, da ima depresijo. Če pa žalost vztraja ali prične ovirati običajne družabne dejavnosti, hobije, šolsko delo ali družinsko življenje, gre pomisliti tudi na depresivno epizodo.

Depresija velja za resno duševno motnjo, ki pa jo je mogoče zdraviti.

Medtem ko stroka depresijo vidi kot nekaj, kar je 'narobe' v posamezniku in torej kot patologijo, ki jo gre (kemično) zatreti, pa se zadnja leta uveljavljajo tudi drugačni pogledi na to, več kot samo neprijetno stanje. A o tem bomo na kratko spregovorili na koncu našega prispevka.

Simptomi depresije pri otrocih in najstnikih

Simptomi depresije pri otrocih in najstnikih so lahko zelo različni. Stanje pogosto ni diagnosticirano in ostane nezdravljeno, ker so simptomi videti kot za to razvojno obdobje običajne čustvene in psihološke spremembe.

Zgodnje medicinske študije so se zato osredotočale na 'zamaskirano' ali prikrito depresijo, ker se je otrokovo depresivno razpoloženje pogosto razkrivalo v igri ali jezljivem vedenju.

Primarni simptomi depresije so povezani z žalostjo, občutkom brezupnosti in s spremembami razpoloženja.

Koliko časa je trenutno treba čakati na mojstra: se gradbeni “bum” ohlaja?

Znaki in simptomi depresije pri otrocih vključujejo:

razdražljivost ali jeza,
kronični občutki žalosti in brezupa,
socialni umik in anksioznost,
postanejo bolj občutljivi na zavrnitev,
spremembe v apetitu, povečane ali zmanjšane,
spremembe spanja (nespečnost ali čezmerno spanje),
čustveni izbruhi ali jok,
težave s koncentracijo in ratresenost,
utrujenost in nizka energijska raven,
somatske težave (kot so bolečine v trebuhu in glavoboli), ki se ne odzivajo na zdravljenje,
težave doma ali s prijatelji, v šoli, med obšolskimi dejavnostmi in z drugimi hobiji ali interes,
občutki nevrednosti ali krivde,
misli o smrti ali samomoru.

Vsi otroci nimajo vseh teh simptomov. Pravzaprav bo večina izkazovala različno simptomatiko tudi skozi čas in v različnih okoljih. Čeprav bodo v dobro strukturiranih okoljih nekateri otroci še naprej funkcionirali razmeroma dobro, bo pri večini otrok s hudo depresijo verjetno najbolj opazna sprememba družabnih dejavnosti, izguba zanimanja za šolo, slabši akademski uspeh ali sprememba videza.

Tudi otroci lahko začnejo uporabljati droge ali alkohol, zlasti če so starejši od 12 let.

Čeprav so pri mladostnikih, mlajših od 12 let, razmeroma redki, tudi mlajši otroci lahko poskušajo narediti samomor – in to lahko storijo impulzivno, ko so razburjeni ali jezni. Otroci z družinsko anamnezo nasilja, zlorabe alkohola ali fizične ali spolne zlorabe so bolj izpostavljeni tveganju za samomor, tako kot tisti s simptomi depresije.

Kateri otroci so depresivni?

Do 3 % otrok in 8 % mladostnikov trpi zaradi depresije:

pri mlajših od 10 let je stanje znatno pogostejše pri dečkih,
kasneje do 16. leta pa je pojavnost depresije večja pri deklicah.

Pri nekaterih otrocih se depresija pojavlja skupaj z bipolarno motnjo, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), obsesivno kompulzivno motnjo (OKM) ali vedenjsko motnjo.

Kaj povzroča depresijo pri otrocih?

Tako kot pri odraslih lahko depresijo pri otrocih povzroči katera koli kombinacija stvari, ki so povezane s fizičnim zdravjem, življenjskimi dogodki, družinsko zgodovino, okoljem, genetsko ranljivostjo in biokemičnimi motnjami.

Otroci z družinsko anamnezo depresije so izpostavljeni večjemu tveganju, da se tudi pri njih razvije depresija. Tako imajo otroci, katerih starši imajo depresijo, prvo epizodo depresije prej kot otroci, katerih starši nimajo tega stanja.

Za depresijo so bolj ranljivi tudi otroci iz kaotičnih ali konfliktnih družin ali otroci in najstniki, ki zlorabljajo snovi, kot so alkohol in mamila.

Kako se diagnosticira depresija pri otrocih?

Ocena duševnega zdravja in psihološka testiranja morajo vključevati razgovore tako s skrbniki kot otrokom, informacije s strani učiteljev, prijateljev in sošolcev, ki morda izpričujejo izrazite spremembe vedenja otroka, so prav tako lahko v pomoč.

Posebnih medicinskih ali psiholoških testov za diagnosticiranje depresije stroka sicer nima, obstajajo pa za diagnostiko koristna orodja, kot so vprašalniki (za otroka in starše), skupaj z osebnimi podatki, ki so lahko koristna.

Včasih te iste terapije in vprašalniki odkrijejo, da se v ozadju depresije skrivajo nediagnosticiran ADHD, vedenjske motnje ali OKM.

Je depresija pri otrocih vse pogostejša?

WHO predvideva, da bo leta 2030 depresija postala najpogostejša bolezen med mladimi, starimi od 10 do 19 let.

Študije so pokazale, da so se pri otrocih začele pojavljati prve epizode depresije prej kot desetletja pred tem. In tako kot pri odraslih se lahko depresivne epizode kasneje tudi še kdaj ponovijo. Vse več ljudi, tudi strokovnjakov, je zato prepričanih, da gre pri preprečavanju tovrstne pojavnosti in ponavljanj nasloviti globlje razloge za to stanje.

Kakšne so možnosti zdravljenja?

Možnosti zdravljenja za otroke z depresijo so trenutno podobne tistim za odrasle, vključno s psihoterapijo (svetovanjem) in zdravili. Ker pa je večini zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije pri otrocih, priloženo opozorilo o možnosti povečanja samomorilnih misli, z njimi nikakor ne gre rokovati lahkomiselno in brez pogovora o potencialnih negativni stranski učinki.

“O tem, kaj psihofarmaki naredijo večini nevrotransmiterjev, nevronov in internevronov, mi, ki jih predpisujemo, nimamo blagega pojma. Ne vemo, zakaj pri enih delujejo, pri drugih ne, ne vemo, zakaj določen čas delujejo, potem pa ne več. Psihofarmaki ničesar ne pozdravijo – le stanje motnje zamenjajo s stanjem 'pod vplivom'." - dr. Torre

V iskanju boljših pristopov k zdravljenju vznikajo drugačni pogledi na depresijo kot takšno. Ti pravijo, da za razloge 'zbolevanja' posameznikov (torej tudi vse več otrok in mladostnikov) ne gre iskati v njihovi bolni duši ali nepravilnem delovanju možganov, temveč v toksičnem okolju. "Ljudje se zdravo odzivamo na bolno situacijo, na prehud stres v službi, šoli, družbi in družini," pravijo in dodajajo, da zato ne gre patologizirati človeka, temveč spreminjati tisto v okolju, kar ga dela 'bolnega'.

Drugačni pogledi na depresijo (in z njo zdravljenje)

Naj začnemo z dr. Mate Gaborjem. Ta depresijo pri otrocih vidi takole:

"Če otroka zares ne vidiš, če ne sprejemaš njegovih čustev, jih bo moral potlačiti. Kaj je druga beseda za potlačitev čustev? Depresija. Od kod torej pride depresija. To ni bolezen. Depresija pomeni, da si moral potlačiti svoja čustva. Dobesedno si jih moral potlačiti, ker jih nisi mogel izraziti. Zakaj si moral potlačiti čustva? Zato, da si lahko ostal povezan s svojimi starši. Z drugimi besedami; šlo je za obrambni mehanizem, ki ga telo uporablja, da lahko preživi. Večina bolezni - pa naj gre za psihične ali fizične ali oboje - izvira iz takšnih obrambnih mehanizmov. Gre torej za normalen odziv telesa na abnormalne situacije."

Tudi Steven D. Hollon, profesor psihologije na univerzi Vanderbilt, je eden tistih, ki so prepričani, da je depresija v svojem bistvu predvsem prilagoditvena in bi jo torej lahko umestili med preživetvene strategije.

"Tesnoba nas varuje pred poškodbami, bolečina pa nam preprečuje, da bi dodatno poškodovali že poškodovano tkivo. Poleg tega vsak afekt usklajuje drugačen odziv 'celotnega telesa' (kognicijo, fiziologijo in vedenjske impulze), ki predstavlja optimalen odgovor na dani življenjski izziv. Za evolucijskega biologa se 'bolezen' pojavi, ko se prilagoditev pokvari in ne služi namenu', za katerega se je razvila, in vsaka funkcija, ki usklajuje odziv 'celotnega telesa' na različne izzive, seveda ni 'motnja.'"

Njegov argument, ki temelji na evolucijski biologiji, pravi, da so neprijetna stanja, kot je depresija, prilagoditve, ki imajo, čeprav niso prijetne, ključno vlogo pri našem preživetju.

"Depresija, podobno kot anksioznost ali bolečina, služi preživetvenemu namenu z usklajevanjem celostnega odziva na življenjske izzive."

Ker drugačni pogledi na depresijo kot takšno pridoma služijo iskanju novih poti zdravljenja in končno tudi obetom popolne ozdravitve, na tem mestu to seveda pozdravljamo.

Povzeto po webmd.com in drugih virih.

Preberite si tudi: