Kaj je disociacija (in zakaj do nje pride)

17. 6. 2024 | Uredništvo
Deli
Kaj je disociacija (in zakaj do nje pride) (foto: profimedia)
profimedia

Vsi ljudje občasno disociiramo, veliko ljudi pa bo tekom življenja doživilo tudi disociativno izkušnjo.

Ko disociirate, se lahko počutite ločeni od sebe in sveta okoli sebe. Lahko se na primer počutite ločeni od svojega telesa ali pa se vam zdi, da je svet okoli vas neresničen. Ne pozabite, da je izkušnja disociacije pri vsakem posamezniku drugačna.

Kaj je disociacija?

Disociacija je eden od načinov, kako se um spopada s prevelikim stresom, na primer med travmatičnim dogodkom.

Vsi ljudje disociiramo. Vprašanje je le, kako pogosto in kako daleč gremo v tem. Obstajajo tudi običajne, vsakodnevne izkušnje disociacije, ki jih lahko doživite. Takšni primeri so, ko ste tako zatopljeni v knjigo ali film, da se ne zavedate okolice. Ali ko se peljete po znani poti in prispete na cilj, ne da bi se spomnili, kako ste prišli tja.

Izkušnje disociacije lahko trajajo kratek čas (nekaj ur ali dni) ali pa veliko dlje (tedne ali mesece). Disociacija je tako lahko nekaj, kar doživite za kratek čas, medtem ko se dogaja nekaj travmatičnega. Nekateri ljudje pa se k disociaciji zatekajo pogosteje kot drugi. Naj si bo zato, ker jim je ta obramba po naravi bližja, so v njej bolj vešči ali pa je to nekaj, kar ob spoprijemanju s stresnimi izkušnjami počnejo že od malih nog.

"Imela sem občutek, da mi moje telo ne pripada, bilo je, kot da nisem več jaz, temveč samo nekdo, ki od daleč opazuje, kako se odvija moje lastno življenje."

Kdaj pride do disociacije?

Disociacija je za veliko ljudi naraven odziv na travmo, ki je ne morejo nadzorovati. To je lahko odziv na enkratni travmatični dogodek ali na nenehne travme in zlorabe.

Disociacija je lahko tudi način obvladovanja zelo stresnih izkušenj. Ali, če to ponazorimo s primerom iz življenja: ob izgubi bližnjega lahko človek do te mere otopi silno bolečino, da je na pogrebu videti, kot bi bil na pomirjevalih, čeravno teh ni zares zaužil. Ko je psihična bolečina prehuda, nam možgani prav z disociacijo pomagajo, da nas zanjo (začasno) otopijo.

Pri nekaterih ljudeh se izkušnja disociacije pojavi tudi kot del določenih kulturnih ali verskih praks.  

Ko se ozremo k drugim kulturam, vidimo, da obstaja več alternativnih interpretacij disociativnih stanj. Rebecca Seligman, medicinska antropologinja na univerzi Northwestern v Illinoisu, se je začela zanimati za disociacijo tekom svojih raziskav kanaliziranja medijev in obsedenosti z duhom, še posebej v Braziliji. "V veri Candomblé se disociativne izkušnje obravnavajo kot del duhovnega življenja. Doživljajo to isto, čemur pri nas rečemo disociativne izkušnje, le da so ta izkustva pri njih izjemno pozitivno ovrednotena, hkrati to izkušajo na pozitiven način,"

Disociacija je lahko tudi eden od spremljajočih simptomov težav z duševnim zdravjem, saj so takšna stanja sama po sebi stresna. Disociacija tako pogosto spremlja posttravmatsko stresno motnjo, depresijo, anksioznost, shizofrenijo, bipolarno motnjo ali mejno osebnostno motnjo

Disociacija se lahko pojavi tudi kot stranski učinek alkohola ali nekaterih zdravil ali ob prenehanju jemanja zdravil. 

Kako lahko doživite disociacijo?

Disociacijo lahko doživite na različne načine, zato so psihiatri te izkušnje poskušali razvrstiti v skupine in jih poimenovati.

Katero koli od teh disociativnih izkušenj lahko tekom življenja, ko so okoliščine še posebno stresne, doživi vsak, ne da bi mu ob tem morali diagnosticirati disociativno motnjo. Naši možgani bodo sposobnost disociacije uporabili takrat, ko bo to v danem trenutku najboljše za nas. 'Problematična' postane šele, če postane kronična in se torej 'vklaplja' tudi, ko za to ni prave potrebe.

Na spletni strani Mind org., britanske dobrodelne organizacije, ki se posveča dobrobiti ljudi v duševnih stiskah in odpravljanju stigme, so disociacijo, ki jo ljudje lahko izkušajo na različne načine, razčlenili po nivojih možnega psihičnega odmika.

1. Težave s pomnjenjem osebnih podatkov

Disociacijo lahko izkusite kot vrzeli v spominu. To je, ko se ne morete spomniti določenih dogodkov, informacij o sebi ali svoji življenjski zgodovini. Lahko pozabite, kako narediti nekaj, kar ste v preteklosti znali dobro narediti, ali  ugotovite, da imate predmete, za katere se ne spomnite, da bi jih kdaj imeli.

Stroka lahko te izkušnje imenuje disociativna amnezija.

2. Beganje ali prevzem nove identitete

Morda boste nekam odpotovali in pozabili, kako ste tja prišli. V tem času lahko pozabite pomembne podrobnosti o sebi in prevzamete novo identiteto.

Stroka lahko te izkušnje poimenuje disociativna fuga.

Primer disociativne fuge je vojak, ki kmalu po vrnitvi iz vojne odide od doma, ne da bi vedel, kdo je in kje je doma. Podobno se lahko zgodi ženski, ki je v nasilnem odnosu, nato pa v disociativni fugi pobegne in se pozneje ne spomni, kako je prišla tja.

3. Občutek, da je svet okoli vas nerealen

Morda:

  • opazujete predmete, ki spreminjajo obliko, velikost ali barvo 
  • se počutite odmaknjene ali ločene od sveta okoli vas 
  • svet se vam zdi "brez življenja" ali "meglen". 
  • se počutite, kot da svet vidite skozi steklo 
  • se počutite, kot da živite v sanjah 
  • občutek, da so drugi ljudje roboti (čeprav veste, da niso) 

Stroka bi ta doživetja imenovala derealizacija.

4. Občutek, da se gledate od zunaj

Morda:

  • se počutite, kot da se gledate v filmu ali se gledate od zunaj 
  • se počutite, kot da samo opazujete svoja čustva 
  • se počutite ločene od delov svojega telesa ali čustev 
  • se počutite, kot da bi odplavali ali nekako lebdeli
  • se počutite negotovo glede meja med seboj in drugimi ljudmi 

Stroka ta doživetja poimenuje depersonalizacija.

Izventelesni občutki disociacije

5. Občutek, da se vaša identiteta spreminja

Morda:

  • preklapljate med različnimi deli svoje osebnosti 
  • govorite z drugačnim glasom ali glasovi 
  • uporabljate drugo ime ali imena 
  • se počutite, kot da izgubljate nadzor nad "nekom v sebi"
  • v različnih obdobjih doživljate različne dele svoje osebnosti 
  • se obnašate kot različni ljudje, vključno z regresijo v otroška stanja

Stroka bi te izkušnje lahko poimenovala identitetna alteracija.

6. Težave pri določanju, kakšna oseba ste

Morda:

  • zelo težko opredelite, kakšna oseba ste. 
  • imate občutek, da se vaša mnenja, okusi, misli in prepričanja pogosto spreminjajo 

Stroka bi te izkušnje lahko imenovala identitetna zmeda.

Sprožilci (triggerji) in prebliski (flashbacki)

Sprožilec je 'spominski opomnik' na nekaj travmatičnega iz preteklosti, ki lahko povzroči disociacijo ali druge reakcije. To je lahko nekaj, kar slišite, vidite, okusite, vonjate ali se dotaknete. Lahko je tudi določena situacija ali način gibanja telesa. Sprožilec je lahko veliko različnih stvari.

Ljudje, ki so preživeli spolno zlorabo v otroštvu, so na primer poročali o nadvse raznovrstnih sprožilcih: od jeznih pripomb, vonja po cigaretnem dimu do tapetnih vzorcev. Težko je zares vedeti, kaj vse so travmatizirani možgani povezali z določeno izkušnjo.

Sprožilec lahko nato sproži 'spominski preblisk' iz preteklost. To je lahko videti kot nenadno preplavljanje s travmatičnimi občutki ali čustvi iz preteklosti. V teh trenutekih se lahko počutite tako, kot bi še enkrat podoživljali nekaj, kar se je sicer zgodilo že davno v preteklosti. Prav zaradi tega preplavljanja lahko preklopite na drug del svoje identitete. Ob različnih spominih lahko doživite različna stanja identitete.

"Flashback je nenadno, neprostovoljno ponovno doživljanje preteklega travmatičnega dogodka, kot da bi se nam vse to spet dogajalo v sedanjosti."

Preberite si tudi:

Novo na Metroplay: Lahko spreminjamo življenja ljudi | dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice