Kaj mislijo terapevti, ko rečejo: "Vsi občutki so v redu, nekatera vedenja niso"

Ed Center, ustanovitelj skupnosti The Village Well, je starševski coach, pedagog in bloger. V enem od svojih pisanj je življenjsko slikovito razložil, kaj terapevti, pedagogi in nekateri starši, mislijo, ko rečejo: "Vsi občutki so v redu, nekatera vedenja niso."

Najprej je s svojimi bralci delil seznam občutkov, za katere so njemu nekoč rekli, da niso v redu:  

• jeza na starše, 
• zamera, 
• ljubosumje, 
• želeti si več, kot imaš, 
• jeza na učitelja, šefa ali osebo z avtoriteto, 
• spolni nagoni,
• zmrdovanje nad hrano na krožniku,
• zaljubljenost v najboljšega prijatelja, 
• vsaka simpatija, 
• utrujenost, 
• osamljenost,
• občutek brezupa,
• spraševanje o obstoju Boga.

"To so me učili, ko sem odraščal. Določeni občutki so bili napačni, o njih se ni razpravljalo, nekateri so veljali celo za degenerirane. Ta navodila so bila večinoma implicitna," piše Ed in nadalajuje. "Ne spomnim se sicer, da bi me posedli in me učili, da se ne smem zaljubiti v Davida. Spomnim pa se, kako se je moj oče norčeval iz feminiziranega obnašanja našega najljubšega natakarja v The Ranch House. Odrasel sem z razumevanjem binarne kode dobrih in slabih občutkov. V vsakem trenutku naj bi bil poln dobrih občutkov, kot so sreča, hvaležnost in veselje ob trudu. Slabe občutke pa je bilo treba odgnati. Ker mi to običajno ni uspevalo, sem jih skril."

Ed se nato spominja, kako samega in grdega se je počutil v srednji šoli. Strah ga je bilo časa za kosilo, ker ni želel, da bi ga videli sedeti samega.

"Gospod Hu je imel svojo naravoslovno učilnico odprto za zbirko piflarjev in bendovskih frikov, in tam sem našel nekaj tolažbe, vendar ne ravno skupnosti. Tega staršem nisem nikoli povedal. Tudi z mojo štipendijo so za to elitno zasebno šolo plačevali več, kot so si lahko privoščili. Moja naloga je bila dobiti dobre ocene in ceniti izkušnje. Prvo sem dosegel, drugo pa sem igral. Veliko sem se pretvarjal."

Ed danes razume, kako nezdravo je bilo vse to zanj in da se mu v resnici ne bi bilo potrebno pretvarjati, da ni osamljen. Potreboval je le nekaj empatje in morda kakšen nasvet. "Želim si, da bi mi takrat kdo rekel, ignoriraj te kul otroke in se pridruži dramskemu klubu. Otroci tam so nerodni in smešni."

Svoje otroke vzgaja drugače

"Svoje otroke vzgajam z drugačno filozofijo. Vsi občutki so v redu," pravi Ed.

"Trdo delam, da jim pokažem, da se ne bojim nobenih čustev ali želja. Si jezen name? To lahko prenesem. Zaskrbljen do onemoglosti? Ni problema. Si pri 11 letih zmeden glede svojega telesa? Telo je hudo zmedena zadeva, a o tem se lahko vse pogovorimo."

Seveda pa so eno občutki in misli, drugo pa vedenje. Pri slednjem še kako veljajo omejitve. Princip 'vsi občutki so v redu' nam namreč ne daje pravice, da bi bili nesramnež, nasilnež ali slepar.

"Smo za čustva, ne pa tudi za divjaštvo. Naš pristop je zato: vsi občutki so v redu, nekatera vedenja pa ne."

V praksi to pomeni, da otroci lahko izrazijo bes na svoje starše, ne morejo pa metati stvari, zaloputniti z vrati ali nas preklinjati.

"Moji otroci so sicer že storili vse troje, včasih v isti minuti," prostodšno prizna Ed.

Otroci lahko povedo, kako starši in pedagogi preveč pritiskajo nanje, in pridobijo njihovo empatijo in podporo. Ne morejo pa zavrniti pisanja testa v šoli ali prenehati prispevati k gospodinjskim opravilom.

"Premik je subtilen in globok. Želim, da moji otroci zrastejo v odrasle, ki lahko čutijo celotno paleto čudovitih, zoprih, čudnih občutkov in se udobno počutijo ob vseh. Želim, da brez sramu krmarijo z besom, žalostjo, žalostjo in ekstazo. Želim jim izpolnjujoče spolno in romantično življenje s transparentnostjo in navdušenjem njihovih partnerjev. Pri vsem tem želim, da razumejo, da so njihovi občutki v redu, prav tako pa tudi občutki drugih. Njihovo vedenje mora upoštevati oboje, načelo, ki ga poudarjam na tečajih starševstva, ki sem jih poučeval."

Kako to naučiti otroke?

Najprej se moramo naučiti razumeti, da sta čustvena razpon in vedenjska zadržanost zapletena sklopa veščin, ki se gradita s časom. Večina odraslih na tak ali drugačen način še vedno dela na tem. Urjenje v teh veščinah je pač tek na dolge proge.

Potem pa:

• 1. Otroku gre dati zgled.

Pokažite svojim otrokom, da lahko ostanete mirni, ko so jezni. Da lahko ostanete prizemljeni, ko je partner razburjen. To je težavno, še posebej, če vam starši tega niso modelirali. "Del vašega zdravljenja je lahko to, da se prisilite, da se naučite počutiti udobno z nekaterimi čustvi, ki ste jih doslej zanikali," pravi Ed.

• 2. Pazite, da ne obsojate.

"Meni je to zelo težko. Pred dnevi sva bila s sinom pred šolo priča materi, ki je kričala na svojega otroka. Vprašal sem, če ji lahko pomagam, kar je malo pomirilo stvari. Kasneje mi je sin rekel, da ne bi smela tako kričati nanj, in jaz sem se strinjal, nato pa dodal, da je biti starš včasih res stresno in da imamo tudi odrasli včasih težave s svojimi velikimi čustvi. Zdelo se mi je, da je razumel."

• 3. Potrdite občutke.

Pri mlajših otrocih to lahko preprosto pomeni poimenovanje čustev. "Si jezen name? Si razočaran?" Pri starejših otrocih to pomeni, da jim damo nekaj prostora in jih povabimo, da se izrazijo. Za najstnike to sicer lahko pomeni, da se bodo umaknili v zasebnost svoje sobe, kar pa ne pomeni, da jih prenehate vabiti "Kar naprej se pojavljajte."

• 4. Naslovite neustrezno vedenje.

Če želite popraviti neustrezno vedenje, počakajte na mirnejši trenutek, preden to naslovite.

"Ko je bil moj starejši sin nesramen do svojega brata, sem izrazil svojo frustracijo in on je zavpil: "Preveč pritiskaš name!" Kar sem jasno slišal kot artikulirano potrebo. In to sem moral upoštevati. S pogovorom sem zato počakal na kasneje in do takrat premislil o tem, kakšno bi bilo primerno vedenje za oba."

Povzeto po pisanju The Village Parenting Well.

Preberite si tudi:

• To je najpogostejša napaka staršev pri vzgoji najstnikov
• Samostojnost pri otrocih: 6 stvari, ki jih lahko naredite vsak dan
• "Govorila sem s 70 starši, ki so vzgojili zelo uspešne odrasle"

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj