Kaj se dogaja v telesu, ko se prepiramo? Pojasnjuje dr. Boštjan Čampa

Razumevanje delovanja našega živčnega sistema, zlasti njegove zvišane aktivacije med prepirom, se je pokazalo kot zelo dobrodošlo pri razreševanju konfliktov in predvsem pri tem, kako se soočiti z emocionalno in fiziološko dinamiko, ki se pojavi v konfliktu. 

Znaki zvišane aktivacije živčnega sistema (t.i. simpatičnega živčnega sistema) so:

Povišan srčni utrip: Simpatični živčni sistem pospeši srčni utrip, kar je odziv na stres ali nevarnost.

Povečano znojenje: Aktivacija simpatičnega živčnega sistema povzroči, da se telo odzove s povečanim potenjem, kar je mehanizem za hlajenje telesa.

Hitrejše dihanje: Zaradi potrebe po več kisika med stresom ali naporom se pospeši dihanje.

Razširjene zenice: Simpatični živčni sistem povzroči razširitev zenic, kar omogoča večji vnos svetlobe in boljši vid v stresnih situacijah.

Zmanjšana prebavna aktivnost: V času stresa ali nevarnosti simpatični živčni sistem zmanjša prebavno aktivnost, saj telo usmerja energijo v bolj nujne funkcije, kot sta mišična dejavnost in odzivnost.

Mišična napetost: Mišice se lahko napnejo in postanejo pripravljene za hitro reakcijo, kar je del "boj ali beg" odziva.

Občutek tesnobe ali napetosti: Mentalni in čustveni odzivi na aktivacijo simpatičnega živčnega sistema lahko vključujejo občutke tesnobe, napetosti ali preplaha.

Spremembe v krvnem tlaku: Povišanje krvnega tlaka je še en pogost odziv simpatičnega živčnega sistema, ki pomaga pri prenosu krvi do vitalnih organov.

Slabost ali vrtoglavica: V nekaterih primerih lahko zvišana aktivacija simpatičnega živčnega sistema povzroči tudi občutek slabosti ali vrtoglavice.

Suha usta: Zmanjšana proizvodnja sline, ki povzroča suha usta, je lahko tudi posledica aktivacije simpatičnega živčnega sistema.

Razumevanje fiziološkega odziva na konflikt

V težkih prepirih pogosto pride do previsoke aktivacije avtonomnega živčnega sistema. Ta "boj ali beg" odziv lahko zmanjša aktivacijo prefrontalnega korteksa, centra za racionalno mišljenje in odločanje. Tu je smiselno poudariti pomembnost prepoznavanja in regulacije teh telesnih odzivov v konfliktu. Če doživljamo večjo aktivacijo znotraj sebe, je zelo velika verjetnost, da bomo tudi situacije okoli sebe, odnose, ljudi in njihovo vedenje, besede doživljali kot ogrožujoče, čeprav je morda iz njihove strani namen drugačen.

Kot pomoč pri zniževanju aktivacija našega živčnega sistema se je pokazalo:

• zavedanja telesa oz. telesnih senzacij; pomagamo si lahko s vprašanji kot so: Kakšen je v tem trenutku občutek v mojem telesu? V mojih nogah, trupu, rokah, na hrbtu?
• dihalne vaje, ki lahko pomagajo zmanjšati fiziološko preobremenjenost. Npr. če je to možno in prijetno, dih spustimo navzdol, da se prične vdih iz trebušne prepone. Ob izdihu sproščamo telo in ta traja dlje kot je trajal vdih. Npr. če vdih traja 5 sekund, naj izdih traja 7, 8, ..10 sekund
• da se partnerja naučita prepoznati znake prekomerne aktivacije in uporabiti te tehnike za umirjanje med konfliktom
• si vzeti premor v pogovoru/konfliktu, da ima naš živčni sistem čas in možnost za se nekoliko umiri, kar bomo tudi na telesu čutili kot večjo mirnost, stabilnost in tudi prisoten bo večji občutek jasnosti pri našem razmišljanju in čustvovanju 

Pomen čustvene povezanosti in ustvarjanje varnega prostora za dialog

V času konflikta se priporoča spodbujanje izražanje osnovnih čustev in potreb, ker to ustvarja vzdušje boljšega razumevanja in sočutja. 

Da smo radovedni, kaj nam ima partner za povedati, kajti pogosto oba partnerja želita čimprej nekaj povedati (biti slišana v svoji temi/stiski), v sebi pa težko najdeta prostor za vsebine drugega. 

Kritike, cinizem, obtožbe so zelo destruktivni elementi pri reševanju konflikta, ker osebi na drugi strani ne puščata veliko možnosti za odziv (ali se brani oz. napade nazaj ali pa se umakne, ugasne). Bolj smiselno je poslušanje brez prekinjanja, da povemo stvari kratko in ne z dolgimi monologi, da se izogibamo hitrim obrambnim odzivom ter da lahko slišimo, sprejmemo čustva drugega, ki pa naj jih tudi izrazi na način, da ga bomo lahko slišali v njegovi/njeni stiski.

In tako kot si mi želimo varnega okolja, kjer se lahko oba partnerja počutita slišana in spoštovana, si to načeloma želi tudi oseba na drugi strani. 

Če povzamemo praktične korake za reševanje konfliktov:

• Prepoznajte in izrazite fiziološke znake stresa.
• Uporabite dihalne vaje ali telesno osredotočene tehnike za umiritev.
• Izrazite svoja čustva in potrebe brez obtoževanja partnerja.
• Aktivno poslušajte in potrdite čustva partnerja.
• Skupaj poiščite kompromise ali rešitve.

Osnovna ideja partnerskih konfliktov naj bi bila večja povezanost, harmonija in koristno se je tega včasih spomniti skupaj s našim partnerjem. Da partner/-ka ni naš sovražnik, in mi ne njegov/njen, temveč naj bi bil konflikt v kontekstu tega, da se bomo imeli možnost kakovostneje povezati med seboj in biti v temu bolj sproščeni, igrivi in z občutkom obojestranske topline.

dr. Boštjan Čampa, mag. soc. dela, Zakonski in družinski terapevt

Vabljeni na delavnico: Partnerski odnos – Povezani skozi konflikt:

Praktična, pa tudi izobraževalna delavnica (predavanje), namenjena vsem radovednicam, radovednežem in radovednim parom z naslovom: »Partnerski odnos - povezana skozi konflikt«

Kdaj: 17.11. ob 18h v prostorih SFU Ljubljana

Prispevek: 15 EUR
Vodita terapevta: Eva Erpič, mag. Zakonske in družinske terapije
dr. Boštjan Čampa, Zakonski in družinski terapevt

KJE SE PRIJAVITE?
bostjan.campa@terapevtska-pomoc.si
ali info@evaerpic.si

Več o dogodku na: facebook.com

• Preberite si še: Partnerski odnos: Kako se lahko poveževa skozi konflikt?