Neslišanost v odnosu izjemno boli, saj nam onemogoča, da bi spregovorili o svojih občutenjih in bili slišani.
Dlje ko vztrajamo v odnosu, bolj se ta poglablja in več čustev ter občutij prihaja iz podzavesti na plano. Partnerja drug v drugem prebujata tisto, kar sta v odnos prinesla nerazrešeno.
Ko v partnerskem odnosu želimo biti slišani, iščemo stik. Četudi partnerja vedno znova čutita, da sta neslišana, bosta občutek slišanosti nenehno iskala drug pri drugem in ga želela dobiti. Ker ne znata drugače, to storita tako, da se jezita. Jeza je namreč zelo intenzivno čustvo in človek jo zelo težko ignorira.
Prvi korak, ki jima bo pomagal priti iz tega začaranega kroga občutkov, ki jih ne zmoreta uravnati, je, da si najprej povesta, da ju jezi, ker njune besede in razmišljanja niso slišani.
Drugi korak je, da se umirita in poskušata razbrati, katera čutenja ostanejo, če svojo jezo začasno ustavita: občutek nemoči, prezrtost, nesprejemanje in globoko hrepenenje po tem, da bi drug drugega sprejela.
Moški in ženske se razlikujemo v dojemanju občutka neslišanosti.
Ženska želi, da ji moške prisluhne, ob njenem govorjenju prikima in ji zatrdi, da jo razume, jo čuti ob tem, kar je povedala. Če bo moški hkrati še sočuten in bo z zanimanjem spremljal njeno govorico, je že zmagal. Žena mu bo neizmerno hvaležna, četudi rešitve ne bo našel, saj žena tega niti ne pričakuje.
Ker pa so moški bolj analitična in strukturirana bitja, pa seveda hitro postrežejo z rešitvijo in preskočijo vse zgoraj našteto, in to v zelo dobri veri, da so zagotovo ravnali najbolj prav. Zato se ženinemu razočaranju in slabem počutjo le čudijo, saj ne vedo, kaj so spet naredili narobe.
Kot pri vseh drugih konfliktih je nujno, da si partnerja povesta, kaj si želita. Izhajati moramo iz predpostavke, da smo si različni z več vidikov: glede na spol, karakter in različne nahrbtnike, ki jih prinašamo v odnos, zato zgolj predvidevati, kaj drugi misli in čuti, v partnerstvu ne zadošča.
Poslušati in slišati sta temeljni potrebi človeka. Občutek neslišanosti za vsakega partnerja pomeni občutek prekinitve stika, kar vedno prinese težka občutenja, dolgoročno pa za partnerstvo pomeni hud stres in nezadovoljstvo.
Ko občutek neslišanosti zaboli, si partnerja mirno lahko priznata, da ima ta občutek korenine v preteklosti. Če pa si bosta te občutke še zmogla povedati in drug ob drugem vzdržati, potem je rešitev že skoraj na dlani.
Verjamem, da je vzorce vedenja mogoče zelo uspešno spreminjati, vendar pa je za to potreben čas. Pa saj so se tudi vzorci vgrajevali počasi. In če ob tem pomislimo, da smo jih zmožni v veliko krajšem času odpraviti, potem je vse skupaj slišati dosti bolj optimistično.
Lidija Bašič Jančar, odlomek iz knjige Ali popolna ljubezen obstaja? Navezanost v družini, partnerstvo in odnosi
- Preberite si še intervju: "Vsak ima sedaj svoje izzive, in to ravno tam, kjer ima nepredelane vsebine."