Konflikti na delovnem mestu in kako jih rešujemo: 5 strategij reševanja sporov

Kjer so ljudje, tam so tudi konflikti.

Vsi, ki ste že kdaj delali v pisarniškem okolju, virtualnem ali fizičnem, veste, da je tam konfliktov veliko. Konflikte pa gotovo poznate tudi iz zasebnega življenja. Glede na to, kako te konflikte rešujemo, pa se ljudje lahko zelo razlikujemo. In razlikujejo se tudi strategije reševanja teh konfliktov.

Ali kot v zloglasni epizodi popularne serije Pisarna, ki so jo nedavno predvajali tudi na eni od slovenskih televizij, razlaga Michael Scott: "Pet stilov reševanja konfliktov je: izgubim-izgubim, zmagam-zmagam, kompromis, zmagam-zmagam, zmagam-zmagam-zmagam. Pomembna razlika pri tem je, da pri zmagam-zmagam-zmagam zmagamo vsi, tudi jaz. Jaz sem zmagal, ker sem uspešno posredoval v konfliktu na delovnem mestu."

Scottov pristop k strategijam reševanja sporov seveda ni znanstveno validiran, je pa vseeno dober prikaz tega, česar ne gre početi.

V nadaljevanju si lahko preberete, kakšne so resnične strategije reševanja sporov, ki jih uporabljajo v vseh panogah, pri čemer so ene strategije bolj primerne za določene sektorje kot druge.

Triki za izvrstne slivove cmoke, s katerimi boste dosegli raven vaših babic

5 strategij po Thomas-Kilmannovem modelu

A zakaj sploh raziskovati strategije reševanja konfliktov? Po podatkih revije Harvard Business Review Ascend vodje v ZDA porabijo kar 40 % svojega časa za reševanje konfliktov. To je ogromno časa, ki ga je potrebno porabiti za izzive, nesoglasja, zmedo, nesoglasja in splošno nezadovoljstvo, ki bi se jim z dobrimi strategijami lahko izognili.

O takšnih strategijah govori model reševanja konfliktov, ki sta ga zasnovala Kenneth W. Thomas in Ralph H. Kilmann, imenovan zato Thomas-Kilmannov model.

Po tem modelu naj bi obstajalo pet strategij reševanja konfliktov: izogibanje, tekmovanje, prilagajanje, sklepanje kompromisov in sodelovanje. Vsaka od teh strategij je kombinacija asertivnosti (os y modela) in kooperativnosti (os x modela).

1. Izogibanje

Modaliteta: Nizka asertivnost - nizka kooperativnost
Primerno za: ko zadeva ni pomembna ali nima možnosti zmagati
Totem: želva

Pri strategiji izogibanja se posamezniki izogibajo konfliktom ali jih popolnoma ignorirajo. Izogibajo se izražanju svojih pomislekov in tudi ne obravnavajo pomislekov druge strani. Ta pristop se pogosto uporablja, kadar nesoglasje velja za nepomembno ali kadar posamezniki želijo odložiti reševanje konflikta.

Pri upravljanju tima lahko izogibanje prepoznate kot strategijo reševanja konfliktov, ko nekdo preprosto ignorira težavo, rok ali celo vas.

2. Tekmovanje

Modaliteta: Visoka asertivnost - nizka kooperativnost
Primerno za: nujne, urgentne situacije
Totem: morski pes

Tekmovalna strategija vključuje visoko stopnjo asertivnosti za zadovoljitev lastnih interesov, pogosto na račun potreb druge strani. Posamezniki, ki uporabljajo to strategijo, si prizadevajo za zmago, prevlado ali doseganje svojih ciljev brez večjega upoštevanja sodelovanja ali kompromisov. Učinkovita je v razmerah, ko je potrebno hitro in odločno ukrepanje.

Na področju upravljanja IT tima, a tudi v drugih panogah, je pogosto opaziti tekmovanje za 'zmago' pri izbiri tehnologije, izbiri dobaviteljev, določanju prednostnih nalog projektov, oblikovanju infrastrukture in izvajanju varnostne politike.

3. Prilagajanje

Modaliteta: Nizka asertivnost - visoka kooperativnost
Primerno za: ko je drugi ekspert ali ponuja boljšo rešitev
Totem: medvedek

Prilagajanje vključuje dajanje prednosti potrebam in pomislekom druge strani pred lastnimi. Za to strategijo je značilna visoka stopnja kooperativnosti in nizka stopnja asertivnosti. Pogosto se uporablja, kadar posamezniki želijo ohraniti harmonijo v odnosih, bolj cenijo odnos kot določeno vprašanje ali kadar vprašanje zanje ni ključnega pomena.

Ni presenetljivo, da se lahko vodje, ki sicer znajo postaviti trdno mejo - glede potrebnih veščin in strojne opreme, prilagodijo, ko gre za mehkejše veščine, kot so komunikacija, usposabljanje članov skupine, prilagodljivost delovnega urnika in dodeljevanje nalog.

4. Sklepanje kompromisov

Modaliteta: Zmerna asertivnost - zmerna kooperativnost
Primerno za: začasne rešitve, ko je treba ohraniti odnos
Totem: lisica

Kompromisen pristop je iskanje sredine, kjer obe strani popuščata, da bi dosegli obojestransko sprejemljivo rešitev. Ta strategija vključuje zmerno stopnjo asertivnosti in kooperativnosti. Uporabna je, kadar je pomembno ohraniti odnos in kadar skrbi nobene od strani ni mogoče v celoti obravnavati brez določene stopnje žrtvovanja.

5. Sodelovanje

Modaliteta: Visoka asertivnost - visoka kooperativnost
Primerno za: optimalno, a zahteva veliko časa za izvedbo
Totem: sova

Sodelovanje je strategija, ki je koristna za obe strani in si prizadeva v celoti obravnavati interese obeh strani. Vključuje visoko asertivnost pri uresničevanju lastnih potreb in visoko kooperativnost pri razumevanju in izpolnjevanju potreb druge strani. Ta strategija je idealna za zapletena vprašanja, pri katerih sta obe perspektivi dragoceni in pri katerih je mogoča ustvarjalna in celovita rešitev.

Podobno kot na drugih področjih življenja boste tudi pri upravljanju tima naleteli na nujo sprejemanja kompromisov glede vprašanj, kot so proračun, pogajanja o časovnem načrtu, izbiri tehnoloških sklopov, varnostnih ukrepov in drugih zadev, ki so zelo povezane s panogo.

Vse ima svoje prednosti in slabosti

Vsaka od teh strategij reševanja sporov pri upravljanju timov ima svoje prednosti in slabosti.

Najučinkovitejši pristop je odvisen od narave konflikta, vpletenih posameznikov in zastavljenih ciljev. Model zagotavlja okvir za posameznike in ekipe, da lahko razumejo in izberejo ustrezne strategije za reševanje konfliktov.

Končni cilj vsake strategije reševanja sporov je, kar morda ni presenetljivo, doseči mir z rešitvijo nesoglasij in opredelitvijo načrta za nadaljevanje reševanja sporov.

Po besedah strokovnjakinje Jennifer Herrity: "Obe strani se morata strinjati o tem, kaj je problem, in se pogovoriti o potrebah, ki niso izpolnjene na obeh straneh. Pridobite čim več informacij o pogledih vsake strani. Nadaljujte z zastavljanjem vprašanj, dokler niste prepričani, da vse sprte strani razumejo zadevo."

Povzeto po Uagc.edu in drugih virih.

Preberite si tudi: