Kaj bi po vaše moral biti končni cilj psihološkega zdravjenja? Pristop pozitivne psihologije pravi, da gre za to, da ljudem pomaga najti srečo in optimizem, kar privede do pozitivnih sprememb.
Terapija kakovosti življenja je sestavni del pozitivne psihologije, ki ljudi spodbuja k spoznanju, da je mogoče s spremembami in drugačnimi izbirami izboljšati uživanje v življenju. Danes tudi na podlagi izsledkov študij že vemo, da večje zadovoljstvo in sreča v življenju prinašata številne koristi, vključno z večjo produktivnostjo, boljšimi odnosi in celo boljšim telesnim zdravjem.
Pozitivna psihologija pravi, da sreča izhaja iz treh razsežnosti življenja: prijetnega, dobrega in smiselnega življenja. Naše nezadovoljstvo na nekaterih od teh področij vodi v zadovoljstvo v življenju.
Cilj terapije kakovosti življenja je opredeliti področja klientovega življenja, ki bi jih rad izboljšal, in si prizadevati za te spremembe.
Pomen terapije za kakovost življenja
Terapija kakovosti življenja (QoLT) vidi srečo in zadovoljstvo kot vrata, ki se odpirajo k večji pozitivnosti in veselju do življenja na splošno. V nasprotju z drugimi vejami psihologije (npr. klinično psihologijo), ki se osredotočajo na negativne misli in občutke, vidi naše pozitivne misli in občutke kot enako pomembne za naše duševno zdravje. Konec koncev lahko tako negativne kot pozitivne misli in občutki dolgoročno vplivajo na nas.
QoLT spodbuja kliente, da vidijo in razvijajo svoje pozitivne lastnosti, ter spodbuja pozitiven odnos do sebe in avtentičnost. To lahko izboljša človekovo vsakdanje življenje. Ta terapija je lahko odlična tudi za razvijanje mehanizmov in strategij za spoprijemanje s težavami.
Michael Frisch je leta 2006 razvil QoLT kot sintezo Beckove kognitivno-vedenjske terapije in pozitivne psihologije.
Terapija za kakovost življenja po korakih
QoLT uporablja tako imenovani popis kakovosti življenja (Quality of Life Inventory - QoLI). Popis obsega 16 idej in konceptov, ki se klientom na obravnavi lahko zdijo pomembni, med njimi so: telesno zdravje, odnosi, materialni življenjski standard in ustvarjalnost.
Namen QoLI je ugotoviti, kaj človek na terapiji med temi koncepti najbolj ceni, in najti področja, za katera meni, da jih mora izboljšati, da bi bil srečen.
Psihologu ta pregled omogoči, da prilagodi obravnavo glede na klientove prioritete in hkrati pozitivno posreduje ter oceni, kako učinkovita je obravnava pri sledenju teh ciljev.
Trije stebri terapije
Trije stebri QoLT so osnovna 'pravila', cilji in smernice, ki usmerjajo QoLT.
- Prvi steber je spodbujanje notranjega obilja. Spodbujanje notranjega obilja pomeni, da se klient počuti, kot da je dovolj močan in sposoben, da lahko uresniči svoje cilje in ima moč, da gre naprej ter doseže naslednji korak v svoji rasti in zdravljenju. Tako se klienti počutijo sposobne izboljšati kakovost svojega življenja.
- Iskanje smisla življenja je drugi steber QoLT. Osredotoča se na to, da klienti začutijo, da imajo namen in nekaj, za kar se je vredno boriti. To dosežemo tako, da človek začuti, da ima za vsako področje življenja določen cilj iz sklopa QoLI, ki ga ceni.
- Tretji steber je kakovost časa; ta poudarja pomen počitka in introspekcije. Te tehnike so koristne, saj lahko klientom pomagajo pri razvijanju spretnosti samostojnega reševanja težav.
Študije govorijo v prid terapiji
Raziskave v podporo terapiji za kvaliteto življenja so bile opravljene v številnih državah, kar kaže na to, da ni kulturne pristranskosti in da je terapija univerzalno učinkovita.
Je etična terapija, saj v primerjavi z drugimi terapijami, ki temeljijo na zdravilih, nima stranskih učinkov za bolnike.
Pri te vrste terapiji se klientom ni potrebno ukvarjati z negativnimi preteklimi dogodki, temveč ostajajo osredotočeni predvsem na prihodnost. Prav tako daje ljudem možnost, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje, saj spodbuja svobodno voljo, terapija pa je prilagojena življenjskim področjem, na katerih bi klienti radi delali, in tako upošteva individualne razlike (in z njimi specifične potrebe) ljudi.
Nekaj študij v prid:
- Študije, kot so Toghyani (2011), Grant (1995) ter Aghayousefi in Yasin Seifi (2013), so ugotovile povezavo med uporabo QoLT in povečanjem pozitivnih lastnosti ter zmanjšanjem negativnih stanj, kot sta depresija in tesnoba.
- Emmons in McCullogh (2003) sta ugotovila, da so učenci, ki so vodili dnevnike hvaležnosti, v katere so zapisovali, za kaj vse so danega dne bili hvaležni v svojem življenju, poročali o povečanju kakovosti življenja, medtem ko pri tistih, ki so zapisovali nevtralne ali negativne stvari, ni bilo izboljšanja.
Obstajajo pa tudi raziskave, ki opozarjajo pretiravanjem, t.j. pred prisilno pozitivnostjo in pretiranim poudarjanjem samo pozitivnih stanj:
- Raziskave, ki jih navaja Azar (2011), so pokazale, da nekatere vrste ljudi, zlasti obrambni in pesimistični, lahko sovražijo pozitivnost, kar poslabša obravnavo, če je ta vključena v njihovo terapijo.
Preberite si tudi:
- Izražanje hvaležnosti lahko pozitivno spremeni vaše možgane
- Jungovska psihoterapija: učinkovita, ker resnično naslavlja vzroke duševnih stisk
- Osebnost človeka: psihološka in duhovna perspektiva tega, kar nas dela edinstvene