"Obstajajo ljudje, ki se vam smehljajo v obraz in vas opravljajo za hrbtom - med njimi so tudi sorodniki in prijatelji"

7. 11. 2024 | N.Z.
Deli
"Obstajajo ljudje, ki se vam smehljajo v obraz in vas opravljajo za hrbtom - med njimi so tudi sorodniki in prijatelji" (foto: profimedia)
profimedia

Še zdaleč nič redkega v običajnih človeških odnosih, pravijo psihologi.

V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z ljudmi, ki se nam smehljajo in prijateljsko stisnejo roko, potem pa o nas za hrbtom govorijo negativno. Takšne situacije so lahko še posebej boleče, ko gre za ljudi, ki so nam blizu – družinske člane in prijatelje.

Psihologi pravijo, da je ta pojav, čeprav zelo neprijeten, pogost v medčloveških odnosih, razložiti pa ga je mogoče z različnimi psihološkimi mehanizmi in čustvenimi stanji.

1. Notranje negotovosti

Eden glavnih razlogov, zakaj ljudje ogovarjajo druge ljudi za njihovim hrbtom, potem ko so v obraz hlinili prijaznost, je notranja negotovost.

Ko oseba ni prepričana o lastni vrednosti, lahko čuti potrebo po omalovaževanju drugih, da bi se po tako (četudi le začasno) počutila bolje. Ogovarjanje v tem primeru služi kot način, kako se izogniti soočenju z lastnim občutkom manjvrednosti in ustvariti navidezno prednost pred drugimi.

Psihologi navajajo, da je to oblika obrambnega mehanizma – človek poskuša 'dvigniti' lastno samopodobo tako, da znižuje vrednost drugih.

2. Trač kot valuta

Drugi razlog je lahko potreba po družbeni sprejemljivosti. Na primer, ogovarjanje je pogosto sredstvo za povezovanje s tretjo osebo ali skupino.

Ko posameznik sodeluje pri opravljanju, se ustvari občutek pripadnosti tej skupini, ki zadovoljuje globlje potrebe po sprejemanju in socialnem povezovanju. Ta mehanizem je lahko prisoten tudi v družinskih odnosih, kjer določeni člani družine izmenjujejo govorice, da bi se počutili bližje drug drugemu - žal to povezovanje poteka na račun drugega člana družine.

Med prijatelji je ogovarjanje lahko motivirano tudi z občutki zavisti, ljubosumja ali rivalstva.

Psihologi poudarjajo, da se za hlinjenim nasmehom pogosto skriva prikrita tekmovalnost, še posebej v situacijah, ko ena oseba doživi uspeh ali ima nekaj, kar si druga želi. V takih situacijah bo oseba namesto neposrednega izražanja svojih čustev raje izbrala pot ogovarjanja. Tako lahko vzpostavi distanco do svojih resničnih čustev, ki si jih ne upa izraziti, rezultat pa je dvoličnost v vedenju.

Pomembno je vedeti, da ima lahko tovrstno vedenje resne posledice za duševno zdravje osebe, ki je tarča takšnih vedenj.

Psihologi opozarjajo, da lahko nenehno soočanje z dvoličnim vedenjem drugih ljudi povzroči občutke negotovosti, tesnobe in zmanjšano samozavest pri tarčni osebi. Oseba, ki ugotovi, da se o njej govori za hrbtom, lahko začne dvomiti v iskrenost vseh odnosov okoli sebe, kar lahko vodi v čustveno izolacijo in umik iz socialnih interakcij.

Kako ravnati v takšnih situacijah?

Prvi korak je, da takšno vedenje prepoznate in ne dovolite, da bi vplivalo na vaše dojemanje samega sebe.

Psihologi svetujejo razvijanje čustvene odpornosti, kar pomeni, da se človek zaveda, da ogovarjanje in dvoličnost povesta več o tistem, ki ju izvaja, kot o osebi, ki je njegova žrtev. Namesto da se osredotočamo na to, kar drugi govorijo za našim hrbtom, bi se morali osredotočiti na ljudi, ki so pristni, podpirajo in resnično prisotni v našem življenju.

Drug pomemben korak pa je postavljanje meja. Ko postane jasno, da določena oseba redno izkazuje dvolično vedenje, pa naj gre za družinskega člana ali prijatelja, je koristno vzpostaviti čustveno distanco. To ne pomeni nujno prekinitve razmerja, temveč zmanjšanje čustvene vpletenosti v to razmerje, da bi zaščitili lastno duševno zdravje.

Skratka, hinavsko ogovarjanje za našim hrbtom sploh ni redek pojav. Čeprav je boleče, ko se to zgodi med sorodniki ali prijatelji, je pomembno razumeti motivacijo za takim vedenjem in sprejeti ukrepe za zaščito lastnega čustvenega zdravja.

Z razvijanjem samozavesti, postavljanjem jasnih meja in osredotočanjem na pozitivne odnose lahko zmanjšamo negativne učinke takšnih izkušenj.

Povzeto po pisanju Odmori mozak.

Preberite si tudi:

Novo na Metroplay: Nevroznanost in možgani | Jurij Dreo in Javor Škerlj Vogelnik (Sensa podkast z Ano Vehovar)