Kaj bi storili, če bi se vaš sedemletni otrok naenkrat začel spominjati preteklega življenja? In kako bi se odzvali, če bi ti spomini razkrivali mučno travmo?
To fascinantno vprašanje je v središče svojega romanesknega prvenca postavila avtorica večih uspešnic, Barbara Graham. Knjiga What Jonah Knew je delno psihološki triler, delno pa metafizično raziskovanje, ki skuša skeptičnega bralca nadvse prepričljivo in s kopico dokazov odpreti za dopuščanje možnosti o resničnosti fenomena reinkarnacije.
Mark Matousek, novinar in avtor, se je z Barbaro Graham o vsem tem pogovarjal za Psychology Today, dele intervjuja pa v nadaljevanju povzemamo.
Ko se otroci spomnijo prejšnjih življenj
"Jaz pravim, poglejte dokaze. Obstajajo desetletja verodostojnih raziskav, ki jih vodita pokojni psihiater Ian Stevenson in njegov naslednik, otroški psihiater Jim Tucker, na Univerzi v Virginiji. Zbrali so več kot 2500 primerov otrok, ki so se spontano spomnili prejšnjega življenja. To so manjši otroci, ki običajno začnejo govoriti o prejšnjem življenju nekje med drugim in četrtim letom starosti in katerih izjave so bile preverjene," ve povedati Graham.
"V intervjuju za New York Times leta 1999 je Stevenson dejal: 'Znanost razvija ideje o tem, kaj je, zato je znanstvenike zelo težko prisiliti, da pogledajo nove podatke, ki lahko izpodbijajo obstoječe koncepte. Na noben način ne poskušam nadomestiti tega, kar vemo o genetiki ali vplivih okolja. Vse, kar ponujam, je, da lahko pretekla življenja prispevajo tretji dejavnik, ki lahko zapolni nekatere vrzeli v našem znanju'."
Travma iz prejšnjih življenj JE travma
Kar se med drugim nanaša tudi na delo psihoterapevtske stroke. Razlog, da imajo z otroci s takšnimi spomini včasih opravka tudi terapevti, gre namreč iskati prav v travmi.
"70 odstotkov otrok s spomini na prejšnje življenje se spominja smrti zaradi umora, samomora ali nesreče, več kot 35 odstotkov pa jih kaže močan strah, povezan z načinom smrti. V svoji knjigi Vrnitev v življenje Tucker to opisuje kot 'vrsto izogibanja, ki je del uradnih meril DSM za post-travmatsko stresno motnjo. Otroci, ki se spomnijo utopitve, se na primer pogosto bojijo vode. Nisem terapevt, vendar si predstavljam, da zdravljenje teh otrok ne bi bilo nič drugače kot zdravljenje katerega koli otroka s fobijami ali takšnega, ki je doživel travmo in kaže znake post-travmatske stresne motnje. Poslušati jih je treba in jih jemati resno, ko o tem govorijo."
Graham nato na vprašanje, zakaj spomine na preteklo življenje izkušajo samo nekateri otroci, odgovori: "Mislim, da gre za travmo ali stopnjo stiske. Če sprejmete možnost, da obstaja neka kontinuiteta zavesti po smrti, potem se zdi logično, da tisti, ki umrejo nenadoma ali nasilno, nosijo več odtisa iz prejšnjega življenja kot 95-letnik, ki se mirno poslovi v spanju. Še več, po Tuckerju naj bi veljalo, da 'Umiranje v mladosti poveča verjetnost, da bo otrok pozneje poročal o spominih na prejšnje življenje'."
- Preberite tudi: Otroci se do 7 leta starosti še spominjajo prejšnjega življenja
Primer 2 in pol-letnega Camerona
Tucker je kot otroški psihiater delal z malim dečkom po imenu Cameron, ki je živel v Glasgowu na Škotskem in je pri dveh letih in pol začel govoriti o svojem prejšnjem življenju na Barriju, oddaljenem otoku v Zunanjih Hebridih.
"Ko je deček dopolnil tri leta, je Cameron vztrajal, da želi 'iti v Barro k svoji drugi družini'," se tega primera spominja Graham."Vedel je za številne podrobnosti, vključno z družinskim priimkom – Robertson – in bil je prepričan, da je njegovega očeta Robertsona do smrti zbil avto."
"... ko je bil Cameron star pet let, je Tucker spremil dečka, skupaj z njegovo družino, na otek Barro, da bi tam našli Robertsonov dom," nadaljuje Graham. "Kar se je tudi zgodilo. Našli so hišo Robertsonov in dovoljeno jim je bilo vstopiti. Tucker je potem poročal, da je bil Cameron videti zelo žalosten. Njegova mati Norma ga je vprašala, ali pogreša svojo mamo z Barra, Cameron pa je prikimal in si želel njene tolažbe. In čeprav ni bilo mogoče preveriti vseh podrobnosti, ki se jih je fant spominjal, je njegova mama kasneje povedala, da je bil Cameron po potovanju na Barro veliko bolj miren. V Vrnitvi v življenje je Tucker pojasnil, da se je Cameronu 'zdelo, da je videl dovolj, da si je lahko v svojih mislih potrdil, da so bili spomini, ki jih je izkušal, resnični'."
Spomini začnejo kasneje bledeti
Kaj se zgodi z otroci, kot je Cameron?
"Raziskave kažejo, da začnejo spomini na prejšnje življenje pri teh otrocih, ko so stari šest ali sedem let, bledeti. Podobno kot pri vseh bledijo spomini na zelo zgodnje otroštvo. V večini teh primerov starejši kot so otroci, bolj se identificirajo s svojim trenutnim življenjem, dokler na koncu spomini na pretekla življenja skoraj ne izginejo."
Povzeto po Psychology Today.
Novo na Metroplay: "Ko pripoveduje o sebi, pripoveduje o vseh nas" | Ksenija Medved