»Kako je bilo danes v šoli?« »V redu.« Če se tudi vaši pogovori po pouku pogosto končajo tako, poskusite drugače. S pravimi vprašanji lahko izveste veliko več o otrokovem dnevu, hkrati pa ga spodbudite k razmišljanju, empatiji, reševanju težav in učenju iz napak.
Ko otroka vprašate, kako je bilo v šoli, boste zelo verjetno dobili kratek odgovor: »Dobro«, »V redu« ali morda celo samo skomig z rameni. Če želite izvedeti več in spodbuditi pogovor, je zato pomembno predvsem to, kako zastavite vprašanje.
Psihoterapevtka, klinična socialna delavka in predavateljica na Northeastern University, Amy Morin, pravi, da od staršev pogosto sliši podobno težavo: njihov otrok jim preprosto noče povedati ničesar o svojem dnevu.
Vprašanje »Kako je bilo danes v šoli?« namreč pogosto vodi do enobesednega odgovora.
Ko otroci razmišljajo o tem, kaj so čez dan doživeli, hkrati razvijajo pomembne veščine. Učijo se prepoznavati svoja čustva, reševati težave, razumeti druge in na svoje izkušnje gledati kot na priložnost za učenje in osebno rast.
Namesto običajnega »Kako je bilo v šoli?« lahko zato poskusite z naslednjimi sedmimi vprašanji.
1. Kaj je bil najboljši del tvojega dne?
S tem vprašanjem otroka spodbudite, da pobrska po spominu in poišče nekaj pozitivnega. To je lahko še posebej koristno za otroke, ki šole ne marajo ali se hitro osredotočijo predvsem na stvari, ki so šle narobe. Redno prepoznavanje lepih trenutkov lahko pomaga razvijati optimizem in hvaležnost, ki sta pomembna tudi za duševno dobro počutje.
Pogovor lahko spodbudite tako, da najprej poveste nekaj o svojem dnevu: »Najlepši del mojega dne je bil sprehod med odmorom za kosilo. Kaj pa tvoj?« Tako vprašanje ne bo zvenelo kot zasliševanje, ampak kot povabilo k pogovoru.
2. Česa si se danes naučil/-a iz kakšne napake?
Napake so normalen del življenja, zato je pomembno, da jih otrok ne dojema kot nekaj, česar bi se moral sramovati. Odprt pogovor o njih mu lahko pomaga razumeti, da napaka ni nujno neuspeh, ampak priložnost, da se nekaj nauči in naslednjič ravna drugače.
Če otrok ne ve, kaj bi odgovoril, lahko vprašanje zastavite nekoliko drugače: »Se je danes zgodilo kaj, kar bi naslednjič naredil/-a drugače?« Morda se bo spomnil: »Pozabil/-a sem knjigo za knjižnico, zato jo bom že danes zvečer dal/-a v torbo.« Na videz majhen dogodek lahko tako postane dobra vaja v prevzemanju odgovornosti in iskanju rešitev.
3. Na koga si bil danes ponosen/-a?
To vprašanje otrokovo pozornost preusmeri z njega samega na ljudi okoli njega. S tem lahko spodbujate empatijo, obenem pa izveste več o njegovih prijateljstvih, odnosih in lastnostih, ki jih pri drugih ceni.
Če otrok težko najde odgovor, ga lahko vprašate: »Si danes opazil/-a koga, ki se je pri nečem res zelo potrudil?« Otrokov odgovor vam lahko razkrije precej več, kot bi pričakovali. Morda boste izvedeli, kdo mu je blizu, koga občuduje ali kakšna dejanja pri drugih opazi in ceni.
4. Kaj bi današnji dan naredilo še boljši?
S tem vprašanjem otroku pomagate prepoznati neprijetne občutke, kot sta razočaranje ali frustracija, ne da bi se pri njih ustavili. Pogovor se lahko namesto tega naravno premakne k iskanju rešitev. Vprašanje lahko zastavite tudi nekoliko bolj igrivo: »Če bi imel/-a čarobno paličico in bi lahko danes spremenil/-a eno stvar, kaj bi spremenil/-a?«
Otrok lahko na primer odgovori: »Želel/-a bi si več časa za likovni projekt.« Od tod je le še korak do vprašanja, kaj bi lahko naredil, da bi ga dokončal. Morda ga lahko prinese domov ali zanj poišče čas naslednji dan. Tako se otrok postopoma uči, da na nekatere okoliščine sicer nima vpliva, a pri nekaterih lahko poišče rešitev.
5. Komu si danes pomagal/-a?
S takšnimi vprašanji otroka spodbujate k prijaznemu in sodelovalnemu vedenju. Če ga redno sprašujete, kako je komu pomagal, bo sčasoma morda tudi sam začel bolj zavestno opažati priložnosti, ko lahko naredi nekaj dobrega za druge.
Ni treba, da gre za velika dejanja. Lahko ga preprosto vprašate: »Kako si bil/-a danes komu v pomoč?« Morda vam bo povedal, da je učitelju pomagal razdeliti liste, sošolcu posodil svinčnik ali nekomu pomagal pri nalogi. Prav majhna vsakodnevna dejanja so tista, s katerimi se otrok uči, da lahko s svojim vedenjem pozitivno vpliva na ljudi okoli sebe.
6. Kaj je bilo najbolj zanimivo, kar si se danes naučil/-a?
S tem vprašanjem v ospredje postavite radovednost, ne ocen in šolskega uspeha. Otroku pokažete, da vas ne zanima samo, kakšno oceno je dobil ali kako je napisal preizkus, ampak tudi, kaj ga je pritegnilo, presenetilo ali navdušilo. Pri tem ni nujno, da govori samo o učni snovi. Morda vam bo povedal: »Danes sem izvedel/-a, da zna moj učitelj igrati violino.«
Pokažite zanimanje in postavite dodatno vprašanje. Tako otroku sporočate, da je učenje veliko širše od ocen in učbenikov ter da je radovednost nekaj vrednega.
7. Kaj novega bi rad poskusil/-a?
Zadnje vprašanje otroka spodbuja, da pogleda nekoliko dlje od tistega, kar že pozna in obvlada. Poskusiti nekaj novega zahteva nekaj poguma, vendar otroku pri tem ni treba biti takoj dober. Pomembna je izkušnja. Če se vaš otrok novim dejavnostim pogosto izogiba, mu lahko pritisk nekoliko zmanjšate. Vprašajte ga na primer: »Ali obstaja krožek ali dejavnost, ki bi jo želel/-a poskusiti samo enkrat?«
Če ve, da se mu ni treba takoj zavezati, da bo neko dejavnost obiskoval vse leto, bo morda veliko bolj pripravljen raziskovati in preizkušati nove stvari.
Ni pomembno le vprašanje, ampak tudi način pogovora
Ni treba, da otroku vsak dan zastavite vseh sedem vprašanj. Izberete lahko eno ali dve in sledite smeri, v katero se razvije pogovor.
Pomembno je predvsem, da otrok nima občutka, da ga zaslišujete. Tudi sami povejte kaj o svojem dnevu, poslušajte njegov odgovor in postavite dodatno vprašanje, kadar pokaže zanimanje za pogovor.
Prirejeno po: glossy.espresso.co.rs
