Tesnoba je običajna in pogosta človeška izkušnja. Že misel na izpit ali javno nastopanje pred veliko skupino ljudi lahko povzroči anksiozne občutke.
Če pa občutki strahu in tesnobe postanejo močni in ovirajo vsakodnevne dejavnosti, lahko to nakazuje tudi anksiozno motnjo.
Nekateri podatki kažejo, da vsak peti trpi za neko obliko anksiozne motnje. Medtem ko se anksiozne motnje običajno začnejo v otroštvu in zgodnji odrasli dobi, postajajo simptomi s staranjem blažji.
Psihiatri o tesnobi
Serija 'What Doctors Wish Patients Knew' Ameriškega zdravniškega združenja (AMA) omogoča zdravnikom, da z javnostjo delijo, kar želijo, da bi pacienti vedeli o trenutnih zdravstvenih temah.
Dva psihiatra, Nicolas Fletcher in Sandra Swantek, sta na tej platformi tako pred kratkim spregovorila o tem, kaj bi morali ljudje vedeti o prepoznavanju in obvladovanju anksioznih motenj.
"Vsakdo doživi anksioznost ali stres na neki točki svojega življenja. To je običajen del vsakdanjega življenja. Tesnoba postane problematična šele, ko začne ovirati človekovo vsakodnevno delovanje. Takrat je čas, da anksioznost obravnavamo kot bolezen," je povedala dr. Swantek. "To lahko vključuje težave pri odhodu od hiše, opravljanju dela ali sodelovanju v dejavnostih, v katerih bi običajno uživali."
Dr. Fletcher pa dodaja: "Približno ena tretjina Američanov trpi zaradi anksioznosti in potencialno anksiozne motnje enkrat tekom svojega življenja."
Okoli 12 do 15 % ljudi trpi zaradi tesnobe, medtem ko jih ima 25 % ali več diagnozo anksiozne motnje. Stroka prepoznava tudi različne vrste anksioznih motenj, ki prizadenejo različne starostne skupine, od separacijske anksioznosti pri otrocih do socialne anksioznosti v adolescenci in generalizirane anksioznosti, ki se pogosto pojavi v 30. letih.
"Če je razdražljivost posledica anksioznosti in vpliva na pomembne odnose doma ali v službi, je to znak, da bi bilo potrebno ukrepati, saj anksioznost ovira človekovo normalno delovanje," pravi dr. Swantek.
Nezdravljena anksioznost
Če se anksiozna motnja ne zdravi, se lahko razvije v depresijo in poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak in druga zdravstvena stanja. Poleg tega lahko nezdravljena anksioznost povzroči nezdrave načine spopadanja z njo, kot so kajenje, alkohol ali opiati.
"Tesnoba je normalna, a ko se začnete izogibati situacijam, ki so del normalnega vsakdanjega življenja, je čas, da poiščete pomoč," je dejal dr. Fletcher in dodal: "Dokler ne preizkusite nefarmakoloških metod, kot sta globoko dihanje in telesna vadba, ki lahko pomagata zmanjšati tesnobo, ne posegajte po zdravilih. Zdravljenje z zdravili se priporoča le takrat, ko nefarmakološke metode ne dajejo rezultatov."
Dihalne vaje
"Obstaja več različnih načinov globokega dihanja, a v bistvu gre za globok, počasen vdih skozi nos v vzorcu pet-tri-osem. Torej, globoko vdihujte pet sekund, zadržite dih tri sekunde in nato izdihujte vsaj osem sekund," pravi in opozarja, da bolnike z anksioznostjo spodbuja, naj to storijo vsaj trikrat na dan in še pogosteje med epizodo tesnobe ali če imajo težave s spanjem.
"To je najenostavnejša možna intervencija in aktivira parasimpatični živčni sistem, ki je v bistvu naša osebna 'tabletka za pomiritev'," je povedala dr. Swantek. "
In ne pozabite, da bo potreben čas, da se spopadete s tesnobo.
"Ne morete rešiti situacije čez noč. Nekatere študije pravijo, da traja do šest mesecev, da terapija začne delovati, to je, da bolnik občuti izboljšanje pri vsakodnevnem življenju."
Povzeto po pisanju ama-assn.org.
Preberite si tudi:
- 10 stvari, ki pomagajo pri tesnobi in anksioznosti
- Zdravila za anksioznost brez recepta: čaji, kapljice, tinkture ...