Psihoanaliza ima dolgo brado, odkar je Sigmund Freud odkril, da številne težave ljudi povzročajo moteče nezavedne sile. In morda njihove matere.
Psihoanaliza je vrsta psihološke terapije, ki je še vedno v veliki meri marginalizirana v svetu, v katerem vlada kognitivno-vedenjski pristop. Pa vendar gre opaziti tudi trend vračanja, predvse na račun njenega edinstvenega pristopa, ki je naravnost pisan na kožo nekaterih hvaležnih klientov.
Psihoanaliza – ali bolje rečeno stereotipna karikatura psihoanalize – se danes marsikomu zdi staromodna in neumna. Vendar psihoanaliza ni padla v nemilost, ker bi bila neučinkovita ali manj učinkovita od drugih oblik terapije.
Obstaja veliko različnih terapevtskih pristopov, na primer humanistični, vedenjski in integrativni, ki prihajajo in odhajajo iz mode. Vse več pa je raziskav, ki kažejo, da psihoanaliza deluje vsaj tako dobro kot drugi terapevtski pristopi. Kar pomeni, da je v današnji terapevtski pokrajini zagotovo prostor tudi za psihoanalizo.
Psihoanalitik ali psiholog?
Kakšna sploh je razlika med psihoanalitikom in psihologom?
Najkrajši in najenostavnejši odgovor je, da je psihologija veda, psihoanaliza pa ena tehnika znotraj te discipline, zaradi česar so psihoanalitiki vrsta psihologov.
Težava s tem poenostavljenim odgovorom je, da niso vsi psihoanalitiki psihologi. Psihoanalitiki so namreč lahko tudi nekateri psihiatri ali celo klinični socialni delavci.
Naj na tem mestu zato podrobneje razčlenimo:
- Psihologi so strokovnjaki za duševno zdravje z doktoratom iz psihologije. Številni psihologi so zaključili klinično usposabljanje in delajo z bolniki, obstajajo pa tudi psihologi raziskovalci, ki preučujejo delovanje človeškega uma.
- Psihiatri so doktorji medicine, ki so se odločili specializirati za zdravljenje duševnih težav. Ker so zdravniki, lahko predpisujejo zdravila.
- Psihoanalitiki pa so kliniki, ki izvajajo določeno vrsto psihoterapije, ki temelji na teorijah, ki jih je prvi predlagal Freud in so jih kasneje razširili ali dopolnili strokovnjaki s tega področja.
Pogosti miti o psihoanalizi
Katera splošno razširjena prepričanja o psihoanalizi so napačna?
1. Psihoanaliza se ukvarja s seksom
To je morda najpogostejši in najbolj vztrajen mit o psihoanalizi, zahvaljujoč Freudovi psihoseksualni teoriji osebnosti.
Freuda vsekakor je fascinirala vloga spolnosti v človeški izkušnji in človeškem vedenju, kar gre morda povezovati z duhom časa, v katerem je Freud živel in ustvarjal.
Za razliko od nje začetkov pa sodobno psihoanalizo bolj zanima celostna človeška izkušnja.
2. Psihoanaliza vključuje ležanje na kavču
Mnogi, vendar ne vsi, psihoanalitiki še vedno vabijo paciente, naj med terapijo ležijo na kavču, medtem ko sami sedijo tako, da jih ti ne vidijo.
Tako je morda zato, ker so ljudje bolj odprti za pogovor, ko so v ležečem položaju, hkrati pa naj bi bilo manj verjetno, da se bodo šalili, če ne sedijo iz oči v oči s terapevtom.
Pa vendar gre na tem mestu poudariti, da Freud izvorno ni uporabljal kavča zato, ker bi ta imel kakšno klinično vrednost. Kliente je polegel na kavč predvsem zato, ker ni dobro prenašal, ko so cele dneve strmeli vanj.
3. Analiza poteka pet dni na teden, za vedno
Ko se lik Woodyja Allena v filmu Sleeper prebudi iz 200-letnega 'spanja', pripomni: "Svojega analitika nisem videl 200 let. Če bi hodil ves ta čas, bi bil verjetno že skoraj ozdravljen."
Psihoanaliza je sicer zares lahko bolj intenzivna in traja dlje kot kognitivno vedenjska terapija, saj si psihoanalitiki prizadevajo pomagati pacientom bolj poglobljeno razumeti same sebe. Pa vendar je tako kot pri vseh terapevtskih pristopih pogostost srečanj odvisna predvsem od potreb bolnika, prekinitev terapije pa tudi pri psihoanalizi velja za del procesa.
4. Psihoanalitiki so obsedeni s preteklostjo
Psihoanalitiki so pravzaprav obsedeni z nezavednim. Ljudje, ki delajo s psihoanalitiki, v sklopu pogovornega dela terapije pogosto govorijo o preteklosti, a to počnejo z namenom, da bi bolje razumeli sedanjost.
Povzeto po Noodle.
Preberite si tudi:
- Kako je Freud zasnoval psihoanalizo (in odkril pogovorno terapijo)
- Kako dolgo traja terapija? "Na terapiji vam ni potrebno biti za vedno!"