Psihologija upanja se v stiski bolje obnese kot čuječnost, kažejo študije

9. 9. 2024 | N.Z.
Deli
Psihologija upanja se v stiski bolje obnese kot čuječnost, kažejo študije (foto: profimedia)
profimedia

Upanje, usmerjeno v prihodnost, bolj poveča odpornost kot čuječnost, kažejo zadnje študije. 

Nove raziskave kažejo, da je v časih največjega brezupa, ko se počutite, kot da ste ujeti v temnem in utesnjenem prostoru brez izhoda in svetlobe na koncu predora, gojenje upanja boljše kot vadba pozornosti.

Ena od teh raziskav je bila tudi študija državne univerze Severne Karoline, v kateri jih je zanimalo, kako na odpornost (na vzorcu delavcev v glasbeni industriji med nedavno pandemijo) vplivata vadba čuječnosti in upanje.

Vodja študije Kristin Scott je povedala, da so v prihodnost usmerjene misli upanja naredile več za odpornost in motivacijo kot intervencije, ki temeljijo na čuječnosti. Te ugotovitve so bile objavljene 30. avgusta v strokovni reviji Stress and Health.

Sreča in upanje gresta z roko v roki

Raziskovalci so v študijo zajeli 247 udeležencev in iskali dinamične povezave med upanjem, čuječnostjo in rezultati, povezanimi z odpornostjo, zavzetostjo in počutjem med pandemijo.

Ena od ključnih ugotovitev je bila, da je upanje povezano s srečo, osredotočanje na dani trenutek pa ne.

"Ko so ljudje polni upanja in srečni, posledično doživljajo manj stiske, so bolj vključeni v svoje delo in čutijo manj napetosti, povezanih s poklicnim življenjem," je Scott zapisala v svoje poročilo.

Upanje je usmerjeno v prihodnost

Medtem ko upanje vključuje razmišljanje, usmerjeno v prihodnost, čuječnost korenini v tukaj in zdaj, v sedanjem času. Problem seveda nastane v trenutkih največje stiske, ko je tukaj in zdaj omejujoče in utesnjeno.

čuječnost upanje
profimedia

Raziskovalci menijo, da upanje bolj kot čuječnost omogoča ljudem, ki preživljajo težke čase, da se izvijejo iz kroga obupa, saj upanje za razliko od čuječnosti aktivira tudi metakognicijo.

V nasprotju z optimizmom, ki človeka pasivno prežema kot splošno stanje duha, konstrukti upanja zajemajo 'razmišljanje o svojem razmišljanju', torej metakognicijo. Prav uporaba metakognitivnega pristopa k 'razpletu' pa lahko posameznikom, ki preživljajo težke čase, pomaga, da ostanejo osredotočeni na doseganje ciljev in iskanje najboljše poti z dna jame, v kateri so se znašli.

Na drugi strani gre pri čuječnosti predvsem za sprejemanje in nepristransko zavedanje danega trenutka:

  • kar je lahko koristno, če človeka preganjajo travmatski spomini iz preteklosti ali je močno anksiozen glede prihodnosti,
  • vendar tudi škodi, če ljudi odvrača od tega, da bi aktivno vizualizirali možne izhode iz slabe situacije, zaradi česar lahko tam obtičijo.

"Veliko se govori o prednostih čuječnosti, vendar ta predstavlja dva izziva, ko doživljamo obdobja najhujšega stresa," pravi so-avtor študije Thomas Zagenczyk.

"Prvič, težko je biti osredotočen, ko doživljaš stres. Drugič, če gre za resnično težko obdobje, ni nujno, da se želiš še več ukvarjati z izkušnjo, ki jo doživljaš."

Čuječno polni upanja

Medtem ko je namen čuječnosti doseči umirjenost in sprejemanje, kar se ne prenese v dejanje, ampak nas naredi pasivne, je pri upanju ravno nasprotno. Navda nas z energijo in voljo, da se premaknemo z mrtve točke.

Ali povedano drugače: ko se znajdemo v črni luknji, ne gre izgubljati časa s tem, da to vedno znova ozaveščema. Bolje je verjeti, da obstaja način, kako iz te luknje splezati, in se v tej smeri nato tudi aktivirati.

upanje čuječnost
profimedia

Čuječnost in upanje seveda lahko tudi sobivata. Če prakticirate čuječnost in opazite pri tem dobre rezultate, je to odlično. Ko pa vas bo življenje presenetilo in boste začutili, da se je v vas prikradel brezup, ne pozabite v sebi spodbuditi upanja - upanja, da ne glede na to, kako mračne se zdijo stvari zdaj, na koncu tunela čaka luč.

Preberite si tudi: