Preberite si besede psihoterapevtov tik pred ponovnim glasovanjem o zakonu o psihoterapiji.
Zaposleni v zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu napačno sklepajo, da zakon ne bo povečal dostopnosti. Ker bodo poklicni psihoterapevti prvič lahko delali v zdravstvu in znotraj okrilja javnega sistema, bodo ljudem zagotovo bolj dostopni, kot če jih sploh ne bi bilo.
Prav tako zakon omogoča visoke kriterije, nadzor nad izvajanjem psihoterapije in zbornico in s tem onemogoči nekompetentne psihoterapevte. V zdravstveni sistem pa v ničemer ne posega, ampak ga le dopolnjuje.
Izobraževanja in usposabljanja za nov poklic psihoterapevta vključujejo teoretično in praktično znanje, psihoterapevtsko prakso pod supervizijo, osebno izkušnjo terapije, dodatna usposabljanja in pripravništvo.
Omenjeni zaposleni iz konteksta jemljejo izjavo, da bo večina psihoterapevtov še naprej delala na zasebnem trgu - izjava je bila dana zgolj v pojasnilo, da vstop psihoterapevtov v zdravstveni sistem nikakor ne bo hiter in nepremišljen, temveč postopen in skrbno nadzorovan.
Ravno zato, ker menimo, da gre za pomoč ranljivim, socialno ogroženim ljudem, ki si do sedaj psihoterapije niso mogli privoščiti, menimo, da bi poleg zdravstva morali krepiti psihoterapevtske oblike pomoči tudi v socialnem varstvu, šolstvu, vojski, policiji in v vse resorjih, kjer je nujno, da bi najranljivejše skupine hitreje prišle do pomoči.
Akademski študij psihoterapije v Sloveniji obstaja že 20 let in ni povezan s pripravami zakona in bo obstajal tudi še naprej. Gre za logičen razvoj psihoterapije kot samostojne vede in ne le stroke. Ker v Sloveniji omenjen študij poteka na Univerzi v Ljubljani, je seveda akreditiran pri NAKVISU, kar žal ne moremo trditi za nobeno od psihoterapevtskih usposabljanj, ki jih opravijo klinični psihologi ali psihiatri.
Če bi zares sledili mednarodnim smernicam, bi si prav klinični psihologi in psihiatri morali prizadevati za večjo transparentnost in predvsem akreditacijo svojih programov usposabljanj. Kljub temu da omenjeni zaposleni govorijo o številki 728 strokovnjakov, to žal ne rešuje hudih čakalnih dob.
Civilna iniciativa za zdrave odnose v šolahje tekom sprejema zakona opozorila na nedopustno dolge čakalne dobe in navedla podatke, da ima»Svetovalni center Ljubljana« na dan 2. junija 2025 redno čakalno dobo za pedopsihiatra ali kliničnega psihologa 630 dni, hitro dobo pa za prvega 300 dni, za kliničnega psihologa kar 540 dni! Oddaja Tarča pa je pred dvema letoma navajala kot najvišjo čakalno dobo kar 6 let v Slovenj Gradcu.
Takšne številke lahko na področju duševnega zdravja pomenijo katastrofalne, neredko življenjsko usodne posledice. Zato se bomo psihoterapevti vedno zavzemali za sodelovanje, interdisciplinarne time in vključevanje vseh možnih preverjenih virov pomoči.
Ne moremo mimo navajanj omenjenih zaposlenih, da zakonu nasprotuje široka oz. kar cela zdravstvena stroka, kar zagotovo ne drži. Imamo zanesljive informacije, da nekateri predsedniki RSKjev niso zakona niti prebrali, ampak zaradi močnih spodbud in pritiskov le oddali podporni cehovski podpis.
Prav tako moramo obsoditi novačenja in poskuse pritiskov, ki jih izvaja g. Muževič nad posameznimi društvi pacientov zgolj na podlagi lastnih ozkih interesov.
Ob tem naj spomnimo na izjavo Jasne Humar: "Če si zdravnik, ne pomeni, da o psihoterapiji kaj veš!" Zavračamo navedbe, da naj bi psihoterapevtska stroka (bodisi izvajalci javnih programov iz Univerze v Ljubljani, bodisi zasebni izvajalci študijev) v zakonodajnem postopku bila bolj upoštevana kot ostali deležniki.
Omenjeni zaposleni nadalje navajajo, da gre pri zakonu za uvajanje psihoterapije in psihoterapevtov v šole, kar absolutno in na našo žalost ne drži. Otroci bi gotovo potrebovali več raznolikih in dostopnih možnosti pomoči na področju duševnega zdravja in samo želimo si lahko, da bo razvoj šel v tej smeri še veliko dlje, kot pa naj bi omogočil zakon o psihoterapiji.
Uvajanje psihoterapije na način, kot ga omogoča ta zakon, je ustrezno, varno in kakovostno. Edina alternativa v primeru nesprejetja zakona je prepoved psihoterapije ali ohranjanje kaosa, zmede in nevarnih obravnav. Zaupamo v vas, da zmorete videti potrebe ljudi in jutri glasovati zanje.
Povezani psihoterapevti
