Stres je ena najpogostejših tem zadnjih nekaj let in zdi se, da kljub številnim raziskavam še vedno nismo našli 'zdravila' zanj.
Razlog za to gre iskati v tem, kako razumemo stres.
Če vemo, da je to naravna in normalna psihofiziološka reakcija v zahtevnih in težkih situacijah, katere cilj je ohraniti in zaščititi naše bitje, potem bomo bolj jasno razumeli, da ni stres tisti, ki bi ga morali zdraviti, temveč gre vire in energijo vložiti v razvijanje različnih načinov spoprijemanja s stresom - takšnih, ki so kar najbolje pisani na kožo vsakega posameznika. Ljudje stres namreč ne doživljamo isto.
"Poleg tega, da ima vsak človek določeno kapaciteto psiholoških virov, ki si jih je tekom življenja zgradi in jih redno porablja ter obnavlja glede na način življenja in okoliščine, v katerih živi, je obvladovanje stresa odvisno tudi od posameznikovega osebnostnega tipa. Raziskovalci so tako ugotovili, da obstajajo značilne razlike v zaznavanju in odzivanju na stres med introverti in ekstroverti," pojasnjuje hrvaška psihologinja Marija Šimunić.
Ekstroverti in introverti - glavne razlike
Ekstrovertirani in introvertirani tipi osebnosti so ena najbolj raziskanih osebnostnih dimenzij. O tem so bile spisane že številne knjige in znanstveni članki. "Gre pa na tem mestu poudariti, kar pogosto pozabljamo, in to je, da noben človek ni samo ekstrovert ali samo introvert, ampak smo večinoma vsi nekje na spektru med obema skrajnostima."
Znano je, da so bolj ekstrovertirani posamezniki tisti, ki veljajo za odprte, aktivne, družabne, brezskrbne in optimistične. Njihova socialna baterija se polni, ko so obkroženi z ljudmi in dejavnostmi, kjer se nenehno dogaja nekaj novega in zanimivega.
Jasno sporočajo svoja čustva, v družbenih situacijah stopijo v ospredje, so spretni govorci, niso nagnjeni k pretiranemu analiziranju in obožujejo dinamične situacije. Včasih veljajo za neprevidne in nepazljive, verjetno zato, ker pogosto opravljajo več nalog hkrati.
Introverti so drugačni. Običajno so veliko bolj tihi in previdni kot ekstrovertirani. Veliko razmišljajo in analizirajo, so pozorni in nagnjeni k nadzoru, bolj so osredotočeni na svoj notranji svet in so običajno bolj socialno umaknjeni.
Njihove družabne baterije se izpraznijo, ko so obkroženi z veliko ljudmi, najbolj udobno pa se počutijo, ko čas preživljajo z bližnjimi in zaupanja vrednimi ljudmi v pogovorih ena na ena. Včasih se zdijo odsotni in oddaljeni, verjetno zato, ker se večina ljudi niti ne zaveda, na kakšni globoki ravni introvertirani ljudje zaznavajo dražljaje iz svojega okolja.
"Ne moremo reči, da je ena od teh dveh osebnostnih dimenzij boljša ali slabša, čeprav so številne popularne knjige poskušale to ugotoviti."
Res je, da se ekstrovertirani bolje znajdejo v določenih življenjskih situacijah, ki zahtevajo predstavitvene in komunikacijske sposobnosti, toda introvertirani so res odlični kreativci, ki v svojih samostojnih sobanah ustvarjajo številne ideje, na katere večina ljudi ne bi kar pomislila.
Soočanje s stresom
"Študije so pokazale, da se introvertirani in ekstrovertirani ljudje bistveno razlikujejo glede dojemanja stresa in načina spopadanja z njim," pojasnjuje psihologinja.
Nekaj nedavnih je tako pokazalo, da:
- se introvertirani ljudje, ko so soočeni s stresnimi situacijami, praviloma umaknejo in zaprejo vase ter svoje reakcije usmerijo 'navznoter', kar pa ni najboljši mehanizem obvladovanja težkih življenjskih situacij,
- ekstrovertirani pa imajo drugačen pristop. Zanje velja, da imajo ustreznejše in prilagodljivejše stile obvladovanja stresa, saj so bolj nagnjeni k izražanju svojih čustev 'navzven', iskanju pomoči in podpore pri prijateljih ter prilagajanju novim okoliščinam.
Prilagodljivi stili soočanja s stresom pomenijo visoko stopnjo fleksibilnosti glede na potrebe trenutne situacije ali problema in aktivno spopadanje z njim.
Introvertirani delujejo na različne načine, ki so bolj osredotočeni na pasivno reševanje problemov in neprilagojene strategije, ki vključujejo izogibanje in umik. Gre za metode soočanja, ki ne vodijo k rešitvi problema, povezujejo pa jih tudi z nevroticizmom kot tipom osebnosti, ki se v stresnih situacijah odziva podobno.
Introvertirani so nagnjeni k tuhtanju in zapletanju v svoje občutke ter misli (t.i. pretirano razmišljanje), ki jih držijo na mestu in ne vodijo k aktivnemu soočanju s problemom, zato so izpostavljeni tveganju za razvoj kroničnega stresa. Čeprav je na neki točki mogoče najti ustrezno rešitev, takšna mentalna analiza ne prispeva k zmanjšanju čustvene tesnobe v stresni situaciji, temveč jih usmerja v izogibanje.
Razlaga za to je verjetno v nevroloških potrebah introvertov, ki imajo bolj aktiven živčni sistem kot ekstrovertirani in le stežka ustavijo kognitivne in čustvene procese, ki se sprožijo, ko zaznajo problem v okolju.
Ekstrovertirani pa so na drugi strani znani kot dominantni govorci, ki odkrito sporočajo svoje potrebe, zato je njihova osredotočenost na problem ter iskanje podpore in pomoči pri drugih primernejša v večini stresnih situacij in jim pomaga zmanjšati čustveno vzburjenost, ki je povezana s težavo.
Pri njih za to obstaja večja verjetnost, da se bodo hitro 'ohladili' in rešili težavo ter lažje prišli do ugodnega razpleta. Ker se znajo hitreje znebiti stresnih in negativnih vplivov, lažje gredo naprej in se prilagodijo okoliščinam, so izpostavljeni manjšemu tveganju za razvoj kroničnega stresa. kar ima dolgoročne posledice na telesu.
Kdo se bolje znajde, ko gre za stres?
Vsak tip osebnosti ima drugačen stil soočanja z zahtevnimi situacijami, strategije, ki jih uporablja, pa običajno temeljijo na trenutnih potrebah, ki so prisotne na številnih ravneh – socialni, psihološki, biološki in drugih.
Zato je pomembno upoštevati, da se introvertirani in ekstrovertirani na situacije odzivajo z vedenjem, ki je povezano z njihovo stopnjo nevrološke vzburjenosti in vznemirjenosti, da bi dobili najbolj optimalen odziv svojega organizma na stresno situacijo.
"V stresnih situacijah človek zaznava določeno stopnjo nevarnosti in ogroženosti iz okolja in temu primerno izbira tehnike obvladovanja, ki so v tistem trenutku na voljo. Dobro znani mehanizem 'boj ali beg' je prisoten v vsakem človeku, a kaj si bomo v določenem trenutku izbrali, je zelo različno in odvisno tudi od številnih dejavnikov, ne le osebnostnih lastnosti," pravi psihologinja in dodaja: "V nekaterih situacijah bomo tako odreagirali z 'bojem', v drugih pa preprosto 'pobegnili'."
Tudi okoliščine ob stresnem dogodku vplivajo na to, ali bomo izbrali pasivne ali aktivne strategije obvladovanja.
Introvertirani in ekstrovertirani reagirajo na situacije tako, da izberejo tiste vrste vedenja, ki ustrezajo njihovi trenutni stopnji vzburjenosti, da bi dobili najbolj optimalen izid situacije. Zgolj pogosteje se dogaja, da introverti posegajo po pasivnih, ekstraverti pa aktivnejših strategijah soočanja s stresom, nikakor pa te izbire niso vedno nujno povezane z osebnostnim tipom.
"In ne gre pozabiti niti, da pri vsakem izmed nas vedno obstaja možnost, da se učimo in priučimo novih in boljših strategij za soočanje s stresom."
Povzeto po pisanju psihologinje Marije Šimunić za Kreni zdravo.
Preberite si tudi:
- Soočanje s stresom: mogoče je imeti več nadzora, kot si mislite
- Psihična izčrpanost: zakaj se nam zgodi in 10 načinov, kako si pomagati
- Ko ustrahujete druge, to škodi vašemu zdravju. Prijaznost ga krepi.