Asertivnost je zdrav način komunikacije v partnerskem odnosu.
V partnerskih odnosih pogosto iščemo ravnotežje med tem, da ostanemo povezani, in tem, da ostanemo zvesti sebi. Mnogi od nas so se naučili, da je za odnos bolje molčati, potrpeti ali se prilagoditi. Drugi so izbrali nasprotno pot, povedati vse, hitro in ostro. Obe strategiji imata isto posledico: oddaljenost.
Obstaja pa tretja pot. Imenuje se asertivnost.
Asertivnost ni trda komunikacija in ni sebičnost. Je sposobnost, da v odnosu ostanemo v stiku s seboj in hkrati z drugim.
Kaj je asertivnost?
Asertivnost pomeni, da jasno, iskreno in spoštljivo izražamo svoje misli, čustva, potrebe in meje, ne da bi pri tem napadali ali se umikali. Hkrati upoštevamo tudi partnerja, njegov svet, njegova čustva in njegove meje.
Gre za zdravo sredino med:
- pasivnostjo, ko sebe potisnemo na stran, da bi ohranili mir in
- agresivnostjo, ko sebe postavimo nad druge in odnos ranimo.
Asertivnost ni nekaj, kar imamo ali nimamo. Je veščina, ki se jo učimo, pogosto prav v odnosih, ki so nam najpomembnejši.
Zakaj je asertivnost v partnerstvu ključna
V intimnem odnosu ne potrebujemo le dogovorov in rešitev, temveč predvsem občutek čustvene varnosti: da smo slišani, upoštevani in pomembni. Ko svojih potreb ne izrazimo, partner pogosto sploh ne ve, kaj se v nas dogaja. Ko jih izrazimo v napadu, se zapre.
Asertivna komunikacija omogoča:
- več občutka varnosti,
- manj obrambnih reakcij,
- več bližine in sodelovanja,
- več prostora za različnost.
Preberite si še: Materin stres med nosečnostjo vpliva na možgane otroka, posledice pa so DOLGOROČNE! (dr. Gabor Maté)
Kako asertivnost izgleda v vsakdanjih situacijah
Pasivno:
»Saj je vseeno, bom že jaz.«
Navzven mir, znotraj pa tiha jeza in občutek nevidnosti.
Agresivno:
»Nikoli me ne poslušaš. Vedno misliš samo nase.«
Navidezna moč, ki pa ruši varnost.
Asertivno:
»Ko me prekineš, se počutim spregledano. Pomembno mi je, da me slišiš do konca.«
Jasno, spoštljivo in povezovalno.
Štirje stebri asertivnosti v partnerskem odnosu
1. Govorimo o sebi, ne proti partnerju
Namesto obtoževanja odpremo vrata v svoj notranji svet.
Namesto: »Ti me nikoli ne poslušaš!«
Lahko rečemo: »Počutim se neslišano, ko gledaš televizijo, med tem, ko ti nekaj razlagam.«
Partnerju s tem omogočimo, da nas začuti, ne da bi se moral braniti.
2. Jasno izrazimo svoje potrebe
Ljubezen ne pomeni, da partner sam ve, kaj potrebujemo. Pomeni, da si upamo povedati.
Namesto: »Če bi me imel/a rad/a, bi že vedel/a.«
Lahko rečemo: »Potrebujem več bližine. Pomaga mi, če si zvečer vzameva nekaj minut zase.«
3. Postavljamo meje, ki varujejo odnos
Meje niso kazen ali grožnja. So način, kako ostanemo v stiku brez ran.
Namesto: »Če boš še tako govoril/a, grem.«
Lahko rečemo: »V tem tonu ne zmorem nadaljevati. Predlagam, da narediva pavzo in se vrneva kasneje.«
4. Dovolimo si nestrinjanje
Asertivnost pomeni tudi, da lahko rečemo:
»Vidim drugače. Zame je pomembno …«
in kljub temu ostanemo povezani.
Asertivnost se začne pri stiku s seboj
Prava asertivnost ne izvira iz pravilnih stavkov, temveč iz zavedanja sebe. Preden spregovorimo, se je vredno vprašati:
- Kaj v resnici čutim?
- Kaj se je v meni sprožilo?
- Kaj zdaj potrebujem?
Če tega ne vemo, bomo ali tiho ali napadalni. Asertivnost zahteva upočasnitev in pogum, da se najprej srečamo s seboj.
Ko se zavemo, da nekaj v nas povzroča nelagodje, napetost, poskusimo povezati s čutenjem, ki se prebuja in nato spoštljivo izrazimo možno rešitev.
Primer: »Ko več dni nimava pravega stika, se v meni zbudi žalost in strah, da nisem pomembna. Potrebujem več občutka povezanosti. Bi mi lahko sam predlagal čas za naju?«
Asertivnost kot dejanje poguma
Biti asertiven v partnerskem odnosu pomeni tvegati bližino: pokazati ranljivost, priznati potrebe in zaupati, da odnos to zmore.
Asertivnost ne pomeni, da bo vedno vse gladko. Pomeni pa, da tudi v nesoglasjih ostajamo v stiku, s seboj in s partnerjem.
Napisala: Saša Golob, zakonska in družinska terapevtka, specializantka čustveno usmerjene terapije za pare (EFCT)
