Uporabna psihologija je ena od mnogih vej psihologije, ki je usmerjena v sposobnost reševanja problemov v človeškem vedenju, kot so zdravstvene težave, težave na delovnem mestu ali izobraževanje.
Medtem ko splošna psihologija bolj poudarja teorijo in temeljne koncepte kot dejanske strategije reševanja problemov, se uporabna psihologija osredotoča na uporabo prav teh teorij v resničnem svetu.
Uporabna psihologija manj temelji na teoriji in bolj na praktičnih izkušnjah.
V okviru uporabne psihologije obstajajo različna posebna področja, vključno s klinično psihologijo, svetovalnimi storitvami, medicinsko psihologijo in forenzično psihologijo. Spretnosti in koncepti, ki jih zahteva aplikativna psihologija, so predvsem, kako:
- reševati konflikte,
- izpeljati raziskavo (kar zahteva tudi znanja iz statistike),
- upravljati skupinsko dinamiko,
- razumevanje vedenja (vključno z vedenjem potrošnikov) in človeškega razvoja v obče.
Uporabna psihologija se posveča tako posamezniku kot skupnostim. Med drugim se uporabna psihologija lahko uporablja tudi pri zdravljenju vedenjskih motenj, saj obstaja veliko eksperimentalnih pristopov k zdravljenju posameznika. To vrsto psihologije lahko skratka najdemo v številnih podvejah na drugih področjih psihologije.
V nadaljevanju navajamo nekaj nazornih primerov reševanja problemov iz resničnega sveta, pri katerih se je izkazala prav uporabna psihologija.
5 primerov uporabe uporabne psihologije
Oboroženi z razumevanjem psiholoških načel, ki pomagajo pri boljšem razumevanju posameznikov, lahko psihologi uporabijo te klinične teorije za pomoč pri reševanju nekaterih najzahtevnejših problemov družbe v resničnem svetu s pomočjo uporabne psihologije.
Ta vsakdanja psihološka aplikacija lahko obravnava težave na različnih nivojih človeške izkušnje, vključno na delovnem mestu ali v šoli, obvladovanju zdravstvenih izzivov in uporabi v pravu.
1. Kako razvrstiti študente v skupine za večjo učno uspešnost
Medtem ko se učitelji že dolgo strinjajo, da sestava razreda vpliva na učno uspešnost posameznikov v tem razredu, so šele Ming Ming Chiu, Bonnie Chow in Sung Wook Joh leta 2017 v študiji četrtošolcev iz 40 držav to tudi potrdili. Ugotovili so, da so bili rezultati bralnega testa zares povezani z značilnostmi razreda in porazdelitvijo sošolcev.
Študija je pokazala, da so sošolci na bralnih testih dosegli višje rezultate, če so imeli v razredu sošolce iz družin s 'prednostmi' (t.j. starše z višjo izobrazbo, dohodkom ali stabilno zaposlitvijo). Ti sošolci so imeli pogosteje boljši odnos do branja ali pa so dosegali višje rezultate na testih, kar naj bi bilo posledica boljše izpostavljenosti izobraževalnemu gradivu in izkušnjam.
Posledično je študija zato zagovarjala razrede z mešano porazdelitvijo študentov iz različnih družinskih ozadji in odnosom do branja, ker da to izboljša splošne rezultate testov celega razreda.
Pestra sestava razreda je tiste z boljšimi rezultati spodbudila k vrstniškemu vzajemnemu učenju. Učna pomoč je ugodno vplivala na uspešnost manj priviligiranih učencev, uspešnejši učenci pa so še poglobili svoje znanje.
2. Kriminalni stereotipi in forenzična pristranskost
Potem ko je FBI napačno identificiral in pridržal odvetnika iz Oregona Brandona Mayfielda zaradi bombnih napadov na madridski vlak leta 2004, je bila uvedena uradna preiskava, da bi preučili FBI-jev pristop k primeru.
Eden od preiskovalcev je tekom raziskave priznal, da so agente FBI morda 'zavedle' osebne okoliščine in življenski stil obtoženega. Mayfield se je malo pred dogodkom spreobrnil v islam, bil poročen z migrantko iz Egipta in kot odvetnik zastopal obsojenega terorista.
Študija forenzične pristranskosti, ki je bila izvedena leta 2016, je razkrila, da 'ljudje pri mnogih zločinih gojimo nekakšna skupna stereotipna prepričanja o profilu kriminalcev, ki so takšnih dejanj sposobni'. Raziskovalci so ob poudarili, da se ta vrsta profiliranja razlikuje od neke splošne predpostavke, da so 'vsi belci slabi', temveč gre bolj za to, da ljudje verjamemo 'butler je to storil'.
Pri kriminalnih stereotipih tako ljudje verjamejo, da je večina nadlegovalcev otrok 'belcev' ali 'neuglednih čudakov', kar lahko nato vpliva na forenzično razlago, ko se rezultati ujemajo s prav tem stereotipnim profilom.
Raziskava je okrepila prizadevanje za reformo forenzičnih znanosti z osvetlitvijo nepotrebnih in potencialno pristranskih informacij v vzorcih. To je mogoče storiti tako, da iz vzorcev izpuščajo pristranskosti, ki raziskovalce lahko zavedejo, ali pa vzorec dopolnijo z ljudmi iz istega stereotipnega profila, za katere je znano, da niso storili zločina.
Morda vas bo zanimalo tudi:
3. Pomoč veteranom s PTSD in uživanjem substanc
Vojni veterani pogosto trpijo za posttravmatsko stresno motnjo (PTSD). Znano je tudi, da posamezniki, ki trpijo za to motnjo, pogosteje posegajo po drogah in alkoholom. Na takšen način se s stresom in preobremenjenostjo 'samozdravi' kar vsak peti s to motnjo.
Psihologinjo Natalie Fala je zanimalo, ali bi bilo mogoče nezdrav vzorec zlorab opojnih snovi za samomedikaliziranje zamenjati s psihoterapijo, ki se osredotoča na predelavo travmatskih izkušenj in učenje veščin čustvene samoregulacije. V sodelovanju z Ministrstvom za veterane je s pristopom uporabne psihologije (in torej v resničnem življenju) dokazala, da psihoterapija pomaga obvladati simptome tako PTSD kot zlorab opojnih substanc, ljudje pa se lažje premaknejo naprej, bolj uživajo v trenutnem življenju in najdejo ravnovesje.
Medtem ko je zdravljenje komorbidnih motenj PTSD in zlorabe substanc korak v pravo smer, Fala pravi, da področje zlorabe substanc potrebuje nadaljne raziskave.
4. Pomen timskega dela v vesolju
Medtem ko si astronavti prizadevajo doseči Mars, psihologi preučujejo, kaj pomeni za ljudi, če so dalj časa zaprti skupaj v tako majhnih prostorih.
Do danes je bilo na to temo opravljenih le malo raziskav, vendar Lauren Blackwell Landon, glavna avtorica 'Timsko delo in sodelovanje v dolgotrajnih vesoljskih misijah', dobro polni to raziskovalno nišo s sledenjem najboljših praks uporabne psihologije, ki jih je moč uporabiti kot priporočila za Nasin pristop k sestavljanju ekip za daljše vesoljske odprave.
Landonova tako pravi, da morajo imeti astronavti, ki se znajdejo v okoliščinah s pričakovano 45-minutno zamudo pri komunikaciji, kar pušča le malo prostora za psihološko podporo misiji, ki traja 2-3 leta, in v zares majhnih bivalnih prostorih, ki spominjajo na avtodom, kar nekaj psiholoških spretnosti. Med drugim morajo biti vešči gradnje zaupanja, vzpostavljanje odnosov in blaženja konfliktov, pa tudi sposobni avtonomnega delovanja.
5. Delodajalci in gibanje #MeToo
Ko je gibanje #MeToo leta 2017 dobilo svoj zalet, je večjemu nadzoru spolnega nadlegovanja na delovnem mestu sledilo več odmevnih tožb, odpovedi in odstopov. Kljub široki javni razpravi o vedenju na delovnem mestu pa je zgolj 32 % Američanov poročalo, da je njihov delodajalec uvedel nove ukrepe za preprečevanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Namesto tega so številni delodajalci preprosto spomnili svoje zaposlene na že obstoječe politike.
Ena od študij aplikativne psihologije se je nato lotila prav te tematike. Na vprašanje 'Ali se delodajalci dejansko odzivajo na problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu?' so raziskovalci prišli do ugotovitve, da je pristop delodajalcev večinoma neučinkovit.
Raziskava pa je odkrila tudi nekaj obetavnih korelacij, ki bi lahko predstavljale del rešitve, vključno s povezavami z več odkritega poročanja o stanju, več ženskami v višjem vodstvu, bolj zadovoljnimi zaposlenimi in boljšimi organizacijskimi rezultati v podjetjih, ki so okrepila prizadevanja za preprečevanje in obravnavo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Povzeto po Florida Tech in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Konflikti na delovnem mestu in rešitve: 5 strategij reševanja sporov
- Metakognitivna psihoterapija: "Um se ozdravi sam, ko ga nehamo ovirati"
- ODPRTI DIALOG: finski pristop k duševnemu zdravju z izjemnimi rezultati
Novo na Metroplay: Peter Prevc iskreno o težkih trenutkih kariere in o očetovstvu | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem