Otroci in mladostniki, ki bi zelo hitro potrebovali pomoč strokovnjaka za otroško in mladostniško psihiatrijo, morajo na prvo obravnavo čakati tudi eno leto, medtem pa na drugi strani nekateri starši in drugi odgovorni odrasli tudi za povsem vsakdanje stiske otrok takoj kličejo rešilca.
Hojka Gregorič Kumperščak, predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo Kinike za pediatrijo v UKC Maribor, je za N1 Slovenija delila zaskrbljujoč primer zgodbe deklice, ki je v Sloveniji postala že stalnica.
“Vsakodnevno se dogaja, da je otrok direktno iz šole prepeljan z reševalnim vozilom na našo enoto. Sprejeli smo na primer mladostnico, ki je bila v šoli pred preverjanjem znanja tako prestrašena, da je začela jokati. Šola je poklicala starše, ki so se ustrašili, ko so otroka videli tako vznemirjenega, zato so se skupaj z učiteljico in šolsko svetovalno službo odločili, da je najbolje poklicati rešilca in jo peljati v urgentno pedopsihiatrično ambulanto.
Cel niz odraslih torej ni imel boljše ideje, kako pomagati tej mladostnici. Sporočilo, ki ga je dobila, je katastrofalno: ‘Z mano je nekaj tako narobe, da mi nihče od teh odraslih, ki sem jim zaupala, ne zna pomagati. Z mano je nekaj tako zelo narobe, da urgentno potrebujem psihiatra.’ In to se nam dogaja vsakodnevno.”
V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so prav zato predlagali številne preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k splošni krepitvi duševnega zdravja mladih.
Med drugim tako predlagajo uvedbo šol starševstva in programov za izboljšanje zgodnje navezanosti, zmanjševanje uporabe elektronskih naprav in vrstniškega nasilja. Zavzemajo se tudi za posodobitev šolskega sistema, ki bi zmanjšal stres in spodbujal čustvene ter socialne veščine, in posodobitev socialnega sistema s programi pomoči družinam.
Nevarnost psihiatrizacije družbe
Hojka Gregorič Kumperščak je ob tem opozorila, da smo danes priča psihiatrizaciji družbe, saj skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov v preveliki meri prelagamo na psihiatrično stroko.
“Dejstvo je, da stiske in težave otrok ter mladostnikov v sodobnem času naraščajo. A pri nekaterih so lahko v pomoč številni ljudje, ki jim otrok zaupa. Za to ne potrebujejo neke posebne izobrazbe ali specializacije. To so lahko učitelji in svetovalni delavci v šoli ter družina. Potrebujejo pa take strokovnjake tisti, ki imajo duševne bolezni,” je povedala pedopsihiatrinja, da bi tako opozorila na pojav psihiatrizacije družbe, t.j. pretirano prelaganje skrbi za duševno zdravj eotrok in mladosntikov zgolj na psihiatrično stroko.
“Problem v današnji družbi je ta, da se prelaga odgovornost za reševanje stisk in težav na medicino oziroma psihiatrijo. Tudi starši so manj opremljeni, bolj prestrašeni in pri tako rekoč vsaki stiski že iščejo strokovno pomoč. Tudi zato se je pritisk na strokovno pomoč izjemno povečal, otroci, ki res potrebujejo strokovno pomoč pedopsihiatrov, pa so zaradi tega na slabšem."
Vabimo vas, da si članek v celoti preberete na N1 Slovenija: "Mladostnik, ki predolgo čaka na pregled, se po pomoč vrača na urgenco"
Preberite si tudi:
- Psihične težave otrok vse pogostejše (zakaj so otroci vse bolj nesrečni?)
- Depresija pri otrocih: zakaj jo je vse več in kaj lahko storimo drugače
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec