Vsak starš pozna ta občutek. Ste na robu potrpljenja. Vaši otroci so pritisnili na vsak gumb, ki ga imate, in počasi izgubljate razum. Preizkusili ste vse starševske trike, ki jih poznate, a se še vedno ne premaknete nikamor. Tiho ste prešteli do deset v glavi in ugotovili, da ste že zdavnaj presegli mejo povratka. Vaša frustracija je na vrhuncu in izgubite živce.
Vsak starš se je že znašel v takem položaju in vsak starš je rekel nekaj, kar bi si takoj želel vzeti nazaj. Takoj, ko besede zapustijo naša usta, namreč lahko vidimo njihov negativni učinek na otroka. Tukaj so tri fraze, ki se jim morate nujno izogniti, in kako lahko popravite škodo, če jih izrečete.
1. "Kaj je narobe s teboj?"
Naši otroci sprejemajo absurdne odločitve. Neštetokrat. Njihovi možgani se še vedno razvijajo, zato sprejemajo impulzivne odločitve brez pravega razmišljanja o posledicah. Kot odrasli jih opazujemo od daleč in smo presenečeni nad posledicami ene impulzivne odločitve. Medtem ko se stvari razpletajo, otroku postavimo vprašanje "Kaj je narobe s teboj?" Naši otroci so prizadeti zaradi ostrih besed in skušajo najti razlog za situacijo, v kateri so se znašli.
Resnica je taka: nič ni narobe z vašim otrokom. Nič. Njegovi možgani se še vedno razvijajo in nima ne fizičnih ne intelektualnih zmožnosti, da bi resnično premislil o odločitvi, ki jo je sprejel. Zdaj ni čas, da bi se razburjali in zahtevali odgovor na vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti.
Ko besede zapustijo vaša usta, jih ne morete več vzeti nazaj. Morate se opravičiti za uporabo tako ostrih besed. Če bi vam nekdo na delovnem mestu rekel "Kaj je narobe s teboj?" kot odgovor na vašo odločitev, bi si želeli opravičilo. Naši otroci si ne zaslužijo nič manj kot mi, zato se opravičite in preoblikujte svoje vprašanje.
Želimo razumeti, zakaj naši otroci delajo to, kar delajo. Edini način za resnično spremembo njihovega vedenja je, da se o tem pogovorimo in najdemo boljši način za sprejemanje naslednjih odločitev. Ne bojte se opravičiti svojim otrokom. S tem jim boste olajšali, da se obrnejo na vas, kadar potrebujejo nekoga, na katerega se lahko zanesejo.
2. "Zakaj ne moreš biti kot ...?"
To vprašanje bo ubilo samozavest vsakega otroka! Vsak otrok je čudovito individualen in edinstven na svoj način. Nikoli ne bo enak kot brat, sestra, bratranec ali drug otrok v razredu. Vedno bo drugačen. In to je nekaj čudovitega. Vsi smo neverjetni na svoj način.
Kako popraviti, če ste otroku rekli to? Opravičite se. Povejte mu, da vam je žal, ker ste od njega pričakovali kaj drugega kot to, kar je, in da ga cenite in imate radi takšnega, kot je. Pojasnite mu, da ne pričakujete, da bo tak kot brat ali sestra. Zagotovite mu, da ga imate radi takšnega, kot je, in da cenite različne ideje in sposobnosti, ki jih prinaša vaši družini.
3. "Tako sem jezen/na nate, da bi lahko ... (vstavite drugo starševsko grožnjo)."
Pogosto sprejemamo hitre odločitve glede naših otrok. Naši možgani so preobremenjeni, zato hitro izrečemo kazen, nato pa smo jo prisiljeni bodisi izpeljati, čeprav nam je žal, bodisi se umakniti in izpasti, kot da ne stojimo za svojimi odločitvami.
V vsakem primeru to ni zmagovalna situacija za nikogar. Ko naši otroci sprejmejo slabe odločitve, želimo, da razumejo posledice. Želimo, da resnično razumejo, da imajo odločitve posledice in te posledice imajo težo.
Ne grozite s stvarmi, ki jih niste pripravljeni izpeljati. Otroci hitro spoznajo meje in vedeli bodo, kdaj ne nameravate izpeljati grožnje. Vsakič, se ne držite svojih besed, izgubite avtoriteto. Zato se ustavite in premislite, preden izrečete posledico. Če rečete, da jih boste kaznovali za mesec dni, bodite pripravljeni izpeljati dolgo kazen.
Otroci so mojstri v iskanju lukenj v naši obrambi in bodo kopali, dokler ne dosežejo svojega, če vedo, da bo pritisk zlomil našo odločitev. Naučite si vzeti trenutek, preden se odločite za disciplino, in stojte za svojo odločitvijo.
Najboljše, kar lahko naredite za svoj odnos s svojimi otroki, je, da ste jasni in postavljate zdrave meje. Ko otroci vedo, kje so meje, in jih ne premaknete vsakič, ko jih preizkusijo, bodo videli, da vedno stojite trdno. Otroci želijo vedeti, kje so meje. Preizkušajo in pritiskajo, da se prepričajo, da so meje varne. Ko vedno znova stojite na istem mestu, pokažete svojemu otroku, da verjamete v svojo odločitev in da noben pritisk z njegove strani ne bo spremenil vašega mnenja.
Povzeto po Yourtango.com
Preberite tudi:
- 5 najpogostejših izzivov pri vzgoji in učenju otrok ter kako jih premagati
- "Ker nisi bil priden, danes ne bo risanke!" (Neučinkovito kaznovanje otrok)