Veliko ljudi misli, da narcis doma sedi, žalostno premišljuje in se sprašuje, kaj je šlo narobe. Resnica je popolnoma nasprotna.
Narcis ne deluje kot zdrava oseba. Ne poglablja se vase, ne dela introspekcije, ne sprašuje se: »Kje sem jaz naredil napako?« in ne analizira svojega vedenja. To preprosto ni del njegovega notranjega sveta.
Narcis ne žaluje, ko ga zapustiš – on nemudoma išče zamenjavo. Čustvene praznine ne ozdravlja, ampak jo na hitro zakrpa z novim virom pozornosti in občudovanja. Ne sprašuje se, kaj bi lahko izboljšal; raje obtoži druge.
V njegovi glavi so vsi drugi krivi – preobčutljivi, naporni, neumni, nehvaležni, »težki«. Verjeti mora v to, ker bi ga vsak stik z resnico – z dejanskim vpogledom vase – popolnoma sesul. Njegov ego tega ne prenese.
Narcis ne trpi in ne obžaluje izgube odnosa. On zgolj načrtuje naslednjo potezo. Ne sedi v tišini in ne predeluje bolečine – išče, kako bi znova pridobil nadzor: kako bi dobil novo osebo, širi laži o bivšem partnerju/partnerki, občasno morda pošlje »čudežno prijazna« sporočila, ki pridejo takrat, ko nima nove tarče.
Narcis v resnici ne pogreša osebe, ki ga zapusti, ampak pogreša občutek moči nad njo. To ga boli: izguba vpliva nad čustvi, odzivi in energijo druge osebe. Šele ko dojame, da je oseba zares odšla in da ga to ne gane več, se v njem pojavi panika. A to ni panika iz ljubezni – to je panika, ker se ruši njegov lažen občutek vsemogočnosti in nadzora nad svetom.
Vir: