Ali Slovenijo čaka prepoved opravljanja psihoterapije?

17. 11. 2025
Ali Slovenijo čaka prepoved opravljanja psihoterapije? (foto: profimedia)
profimedia

Ta teden naj bi poslanci ponovno glasovali glede zakona o psihoterapevtski dejavnosti, le da bo tokrat potrebna absolutna večina (več kot polovica poslancev mora glasovati pozitivno).

Gre za prvi zakon, ki bo pokazal, koliko je koalicija enotna in povezana. Kljub temu, da je zakon o psihoterapiji že bil sprejet, je zaradi vloženega veta namreč ponovno pod vprašajem. 

Konec oktobra je Državni svet obravnaval veto zakona o psihoterapevtski dejavnosti, kjer je zdravnica Jasna Humar, zaposlena na Ministrstvu za zdravje pozvala vse k sprejemu zakona. Izpostavila je, da je žal edina alternativa zakonu zgolj to, da se v Sloveniji prepove psihoterapijo, a hkrati poudarila, da vsi vemo, da bi bilo za dostopnost pomoči ljudem to katastrofalno. Vse zbrane je prosila, da podprejo zakon in dovolijo državljanom izbiro varne in učinkovite psihoterapijo

O zakonu je razpravljal tudi državni svetnik Marko Staroveški, ki je izpostavil, da je področje nujno urediti, ter opozoril na različna stališča dveh strok, medicinske in psihoterapevtske stroke, ki je zanj enako pomembna. Poudaril je pomen podpore Ministrstvu za zdravje in Vladi RS, ker ve, da je regulativa nujna. Objavljamo povzetek njegovega nagovora in repliko Ministrstva za zdravje, ki ga je predstavljala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar.

Katja Knez Steinbuch: "Psihoterapija ne sme biti samo za bogate!"

Ker psihoterapija že obstaja je to področje potrebno urediti

"Spoštovane svetnice, svetniki, tako kot sem razpravljal že na komisiji, bom še tukaj ponovil. Predstavitev gospe Jasne Humar kot zdravnice je bila temljita in kot zdravnica stoji za tem zakonom. Vse stroke smo enotne, da je to področje potrebno urediti, da ta regulativa mora obstajati, ker ta trenutek nimamo ničesar.

Močno se bo ohladilo, padle bodo tudi prve snežinke

Psihoterapija pa v tem času obstaja, poteka in to predvsem zaradi potreb ljudi. Ne bom rekel, da so to pacienti, ampak to so ljudje s težavami, ki iščejo pomoč, na psihoterapiji izven zdravstva. Zakon je vložilo Ministrstvo za zdravje in potrdila vlada in če je MZ ocenilo, da je nujno potrebno regulirati to področje, potem ga je vredno podpreti."

Predlog zakona prinaša dobro osnovo za nadgradnjo

"Pri vsem skupaj me motijo očitki, da je zakon pripravljen zaradi posameznih interesov nekaterih – to morajo obravnavati drugi organi, kot KPK ali kdo drug. Področje spada med Ministrstvo za zdravje in veliko bolj sorodno je tudi s socialnim varstvom. Težko je to kombinirati med obema področjema, ampak vsekakor gre tudi za socialno pomoč.

Predlog zakona prinaša prvo stopnjo regulacije, način izobraževanja in ima dobro osnovo za nadgradnjo. Veliko vzorov lahko iščemo v Avstriji in Nemčiji, državah, ki imata to zakonsko regulirano. Kar se tiče poklica psihoterapevta, izobraževanja že obstajajo, a niso vključena v obstoječ sistem psihoterapije v Sloveniji.

Predvsem lahko omenim dva: Univerzo Sigmunda Freuda in Teološko fakulteto. Izobraževanja v Sloveniji je potrebno urediti in regulirati. Poslušamo, da gre za denar, da gre za financiranje in nekje je navedeno, 20. mio na leto – pa vendar, v resnici gre za pomoč ljudem, ki so v stiski. Če smo v stiski, je to pravzaprav zelo malo."

Gre za dve stroki: medicinsko in psihoterapevtsko

"Izjava, da pač stroka nasprotuje temu predlogu zakona zbuja vprašanje, koliko strok pa mi imamo: imamo medicinsko stroko in imamo tudi psihoterapevtsko stroko. Jaz jo smatram, da je relevantna, da to ni nekaj obrobnega, kar si zgolj 5 – 6 ljudi izmisli in to enostavno vpelje. Gre za to, da imata ti dve različni stroki tudi različne poglede, ampak vsi pa govorijo, da bi delali v dobro pacientov oziroma ljudi v stiski. Zato je potreben premislek in prvi korak."

Sprejem zakona pomeni prvi korak k nadaljnem razvoju

"Velikokrat smo že slišali, da sprejemamo zakone, četudi so slabi, samo da jih imamo.V tem primeru pa lahko rečem, da je to prvi korak. In lahko rečem, da bo iz tega prvega koraka nastal nadaljni razvoj in da se bo ta zakon še velikokrat spreminjal, oziroma dopolnjeval – kot je veliko teh zakonov pri nas.

Škoda pa je, da ne obstaja možnost 4. branja, ker bi z dopolnitvami in nadgradnjami zakon lahko še kaj spremenili. Zakonodajni postopek bo šel naprej in bo zgolj ali potrjen ali zavrnjen, ker se ga ne da dopolnjevat. Veta ne bom podprl, ker verjamem, da je regulativa nujna."

Replike Jasna Humar: zakon je dober, spreminjal pa se bo zaradi razvoja stroke

"Samo hiter odziv glede nekaj pomislekov g. Staroveški: zakon se bo zagotovo sčasoma spreminjal, ampak ne, ker je slab, ampak ker postavlja neke temelje stroke. In ko se bo stroka spreminjala, razvijala in rastla, bodo tudi potrebe po spremembi zakona – to je nek naraven proces in mnogo dobrih zakonov se je spremenilo, ker se svet, znanje, vedenje in potrebe spreminjajo."

Zakon ni pisan v ozkem krogu, poslušali smo prav vse

"Še enkrat poudarjam, da zakon ni nastal v ozkem krogu, vključeni so bili številni deležniki, veliko pogovorov in sestankov je potekalo. Je pa na žalost v Sloveniji tako, da imamo navado reči, da nismo bili vključeni v to, kadar rešitve, ki so predlagane, niso v zakonu in zdi se, da je tako tudi tukaj. Rešitve so bile tako diametralno nasprotne, da nismo upoštevali nobene strani v popolnosti – smo pa poslušali vse."

Edina alternativa zakonu je prepoved psihoterapije?

"Edina predlagana alternativa temu zakonu, ki bi lahko zaščitila naše državljane, je prepoved psihoterapije! Vemo pa, kaj bi to naredilo z dostopnostjo in vemo, da je to nekaj, kar bi bilo izjemno slabo in katarstrofalno. Zato vas prosim, da dovolite Ministsrstvu za zdravje, da naredi ta prvi korak in dovolite državljanom, da bodo imeli varno in učinkovito psihoterapijo."

"Kako drugačno bi bilo moje življenje, če bi me nekdo usmeril na psihoterapijo že pri osemnajstih, ko sem doživela kolaps?"