Kaj imajo Sončeve pege opraviti s cenami hrane? Na prvi pogled nič. Toda pred več kot dvesto leti je eden najslavnejših astronomov svojega časa med njima opazil nenavaden vzorec.
Sir William Herschel (1738–1822), britanski astronom nemškega rodu, je zaslovel z odkritjem Urana. Toda pogled je pogosto usmerjal tudi precej bližje – proti Soncu. Zanimalo ga je, ali bi lahko spremembe, ki jih je opazoval na njem, na različne načine vplivale na življenje na Zemlji.
Ko je Herschel prebral znamenito delo Adama Smitha Bogastvo narodov in njegove podatke o gibanju cen pšenice, ga je zanimalo, ali bi se v njih lahko skrivala povezava z njegovimi opazovanji Sonca.
Ugotovil je, da se obdobja Sončevih peg ujemajo s cikli sprememb cen osnovnih živil. Opažanje ga je pripeljalo do vprašanja, ki je bilo za njegov čas izjemno drzno: ali lahko dogajanje na Soncu prek vremena in letine vpliva celo na gospodarstvo in cene hrane?
Herschel je namreč že prej opozarjal na povezavo med Sončevo aktivnostjo in vegetacijo. V obdobjih, ko na Soncu ni bilo vidnih Sončevih peg, je opažal slabše razmere za vegetacijo in posledično slabše letine. Manjši pridelek pa je pomenil manjšo ponudbo hrane in višje cene.
Njegova zamisel v znanstveni skupnosti ni naletela na večji odziv. Herschel je bil astronom, ne ekonomist, zato je njegovo poseganje na področje ekonomije marsikdo razumel kot prestopanje meja njegove stroke.
Prav njegova zgodba pa odpira zanimivo vprašanje, ki presega posamezne znanstvene discipline: kako daleč v resnici segajo vplivi dogajanja na Soncu na življenje na Zemlji?
Herschelovo opažanje je le eden od osupljivih primerov, ki odpirajo veliko večje vprašanje: kako zelo je dogajanje na Zemlji povezano z dogajanjem na nebu? Od Sončevih peg in vremena do Lune, vode in rastlin – presenetljive zgodovinske raziskave in opažanja v članku, prvotno objavljenem v tiskani reviji Sensa, predstavlja Katja Temnik.