Zmotne predstave o avtizmu in empatiji so pogoste. Za avtiste včasih pravijo, da jim primanjkuje empatije ali da niso sposobni sočutja, a raziskave kažejo, da stereotip ne drži povsem.
Raziskave o povezavi med avtizmom, empatijo in sočutjem so se razvile v zadnjih 40 letih.
Sprva je veljalo, da je pomanjkanje empatije in sočutja univerzalna lastnost avtizma, a novejše raziskave kažejo, da se to med posamezniki z diagnozo avtizma lahko močno razlikuje. Raziskave so prav tako pokazale, da pri morebitnem izkazanem umanjkanju izrazov empatije in sočutja ne gre za to, da oseba z avtizmom ne občuti čustev, temveč bolj za to, da nima razvitih sposobnosti, ki pomagajo pri izkazovanju tega, kar čutijo.
Pri izkazovanju empatije do drugih namreč sodeluje več elementov. Da bi se na te načine povezali z drugimi ljudmi, moramo biti sposobni prepoznati čustva druge osebe, razumeti njegova ali njena hrepenenja in upanja, imeti čustvene izkušnje povezovanja z drugimi in razvite sposobnosti za fizično in verbalno izražanje empatičnih čustev ter deliti kulturno razumevanje, da je izkazovanje empatije pričakovano in zaželeno.
Pri osebah z avtizmom vsi ti predpogoji iz razvojno-nevroloških razlogov niso uresničeni, kar pa ne pomeni, da ničesar ne občutijo.
Vemo, da obstajajo tri oblike empatije: kognitivna, afektivna in vedenjska, ter da so za izražanje vsake od njih značilne različne nevrološke strukture v prefrontalnem korteksu. Medtem ko imajo osebe z avtizmom praviloma težave pri kognitivni in vedenjski, pa je afektivna ali čustvena empatija, s katero se nanašamo na to, kaj človek dejansko čuti, lahko naravost izjemna, še posebno, ko je govora o pretirani občutljivosti za negativna čustva drugih ljudi.
Problemi s kognitivno empatijo
Raziskave kažejo, da imajo avtisti lahko težave s kognitivno empatijo, saj ne morejo prepoznati in poimenovati čustev na podlagi obrazne mimike. Študije skeniranja oči so pokazale, da avtistične osebe raje gledajo obrobje obraza, kot da bi bile pozorne na oči in usta, kjer se običajno kažejo čustva.
Intenzivna afektivna empatija
Medtem ko je kognitivna empatija pri avtistih lahko zmanjšana, pa je afektivna empatija, ki temelji na instinktu in nezavednem odzivanju na čustva drugih, lahko še kao močna.
Novejše raziskave kažejo, da nekateri avtisti celo intenzivneje čutijo čustva drugih ljudi.
Prevzemanje čustev drugih in njihovo notranje doživljanje je pri osebah z avtizmom lahko tudi premočno, kar jih lahko zmede in povzroči, da se zaprejo in umaknejo iz množice ljudi.
Ali lahko avtisti čutijo ljubezen?
Avtisti čutijo ljubezen in številna druga čustva tako kot nevrotipične osebe, a imajo pri romantičnih odnosih morda več težav, ko gre za navezovanje stikov. Pri zmenkih se namreč pojavljajo številni subtilni socialni znaki, ki jih avtisti spregledajo.
Prepoznavanje čustev
Sposobnost poimenovanja čustev je pomemben korak k empatiji in sočutju. Veliko avtistov ima aleksitimijo, ki ji pravijo tudi čustvena slepota. Ljudje s to lastnostjo (in v populaciji jih je kar 10 %) v sebi ne zmorejo prepoznati in poimenovati tega, kar čutijo.
Študija iz leta 2018, objavljena v reviji Journal of Autism and Developmental Disorders, je pokazala, da osebe z aleksitimijo težje izražajo empatijo, ne glede na to, ali imajo tudi avtizem ali ne. Izkazalo se je tudi, da osebe z avtizmom, ki nimajo aleksitimije, bolje izražajo empatijo, kar je avtorje študijo navedlo k sklepu, da je sposobnost razumevanja in označevanja lastnih čustev ključna za prepoznavanje teh čustev pri drugih.
Česar ne zmoreš prepoznati pri sebi, ne znaš videti v drugih.
Odzivanje na družbene namige
Ustrezne telesne govorice in besed za izražanje sočutja in empatije se naučimo pri odraščanju z opazovanjem in posnemanjem staršev in drugih ljudi. Že 4-letni otrok lahko tako prepozna izraz bolečine pri vrstniku in se odzove s poljubom, ker je to pred tem videl storiti nekoga drugega.
Otroci za avtizmom pa lahko spregledajo takšne socialne signale in se iz več razlogov ne odzovejo na enak način kot drugi.
Spretnost 'branja misli' - razumevanje, kaj bi lahko razmišljal drugi z natančnim opazovanjem govorice telesa, glasu, izraza obraza in podobno - je ključna za empatijo in sočutje. Avtistične osebe imajo pri tem vidiku čustvene odzivnosti pogosto velike težave.
Avtizem in sočutje
Za razliko od empatije za sočutje do drugih ni potrebna skupna perspektiva. Človek lahko na primer čuti sočutje do živali ali ljudi, ki so doživeli strašno preizkušnjo, ki je sam osebno ni doživel. Slednje ljudem z avtizmom ni tako naravno dano.
V študiji iz leta 2018 so 254 odraslih oseb z avtizmom in 133 oseb brez avtizma v spletni anketi prosili, naj ocenijo fotografije glede na to, koliko sočustvujejo s posameznikom na fotografiji. Raziskovalci so ugotovili, da so osebe z avtizmom v primerjavi s kontrolnimi osebami nižje ocenjevale sočutje do ljudi v stresnih scenarijih.
Avtorji študije so nato opozorili, da to ne pomeni, da so avtistični ljudje brezbrižni, temveč da rezultati kažejo na razliko v tem, kako posamezniki z nižjo stopnjo kognitivne empatije obdelujejo čustvene namige.
Čeprav imajo avtistične osebe morda težave pri izražanju sočutja do drugih ljudi, pa raziskave kažejo, da je pri njih bolj verjetno kot pri splošni populaciji, da bodo izrazili sočutje do predmetov.
V študiji iz leta 2019, objavljeni v reviji Autism, je spletno anketo izpolnilo 87 avtistov in 263 nevrotipičnih odraslih. Raziskovalci so ugotovili, da avtisti pogosto uporabljajo poosebljanje predmetov, pri čemer (kar ni nobena redkost pri mlajših otrocih in šamanskem animizmu) pripisujejo čustva neživim predmetom.
Majica, ki je nikoli ne oblečejo, je tako osamljena, lutka, s katero se ne igrajo, pa se počuti žalostno.
Pomembno je, da so osebe z avtističnim spektrom za opisovanje čustev predmetov pogosto uporabljale tesnobna čustva, kar lahko kaže na to, da personifikacijo uporabljajo kot način predelovanja lastnih čustev.
Ali se je mogoče empatije naučiti?
Glede na raziskave je otroke z avtizmom mogoče naučiti kognitivne empatije.
V eni od takšnih študiji so npr. uporabljali lutke za igranje vlog v situacijah, ki vzbujajo empatične odzive, in sistem žetonov za nagrajevanje pričakovanega empatičnega odziva. V več seansah so se udeleženci naučili, kako pokazati empatijo z ustreznimi besedami in gestami.
Povzeto po pisanju Very Well Health in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Kaj je avtizem, sindrom 'umikajočih se' otrok
- Znanstveniki obljubljajo, da bo avtizem kmalu ozdravljiv
- Zakaj je zavajajoče oglaševanje pri osebah z avtizmom neuspešno
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec