Preberite si izsek iz intervjuja z Bogdanom Kladnikom, avtorjem knjig Veliko prebujanje 2020/23. Celotnega pa si lahko preberete v čisto sveži reviji Sensa.
Rekli ste "veliko prebujanje, ki nas še čaka" – kaj konkretno mislite s tem?
Že nekaj časa subtilno, ali pa tudi ne, napovedujem prehod, zaradi česar jih večkrat tudi slišim, a ne morem iz svoje kože. Kar čutim, povem oziroma napišem, bere pa naj tisti, ki to lahko sprejme. Govorim o tako potrebnem prehodu v nove svetove, saj v tem ni ostalo več kaj dosti lepega. V tej postani mlaki kraljujejo pokvarjenost, pozaba, otopelost in plehka omama. Prehodu, ki se ga ni treba bati, temveč ga je treba samo z mirom v srcu in razprtimi rokami sprejeti.
Že nekaj časa v svojih objavah na Facebooku opozarjate na možno prihajajočo naravno katastrofo apokaliptičnih razsežnosti, s katero je, tako trdite, povezano celotno geopolitično dogajanje v svetu. Od kod vzgib za to, da ste začeli to natančno raziskovati?
Leta 1986 sem služil vojaški rok v jugoslovanski vojski. Ker sem hotel od tam, 18 dni nisem jedel in na koncu sem padel v posebno stanje, v katerem sem imel močno in pretresljivo vizijo. Ležal sem na oblaku in gledal na Zemljo, ki se je utapljala v potresih, vojnah in boleznih. Videl sem to, kar se zdaj dejansko dogaja.
Čeprav sem na to potem pozabil, je vendarle nekje globoko v meni živelo naprej. Leta 2009 me je zdramila umetno ustvarjena zgodba o prašičji gripi. Scenarij je bil zelo podoben zadnjemu, ki smo mu bili priča v času korone.
Najprej so nas bombardirali z novicami o uničujočem virusu. Zaradi lažne panike so države po nepotrebnem zapravile milijarde evrov za cepiva in protivirusna zdravila, ki jih nikdar ne bomo uporabili, samo zato, ker je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo prašičje gripe.
Edina, ki se ji je takrat uprla, je bila poljska ministrica za zdravje. Mesec ali dva zatem pa je več kot polovica poljske vlade končala v letalski nesreči. Se vam ne zdi, da mogoče ni šlo zgolj za naključje, da je v ozadju neka druga igra?
V zgodovini človeštva je koncept konca sveta mnogokrat buril domišljijo in sprožal različne hipoteze. Hipoteza o naravni kataklizmi, ki bi lahko uničila našo civilizacijo, ima svoj izvor v znanstvenih teorijah, ki temeljijo na naravnih procesih in astronomskih pojavih. Konec sveta, povezan s spremembo Zemljinih polov, naj bi se uresničil že leta 2000 in potem 2012?
Da, saj ravno v tem je problem, ker je bilo to namenoma napovedano že velikokrat, zato se ljudje za to več ne zmenijo. Naše Sonce ima enajstletne cikle, v katerih se njegovo magnetno polje obrne, kar spremljajo že od 18. stoletja dalje. Sončev magnetni severni in južni pol se zamenjata, naslednjih enajst let pa se vaja ponovi. Začetek cikla se imenuje solarni minimum in v tem obdobju ima Sonce najmanj sončevih peg (aktivnosti). Sredina cikla je solarni maksimum; takrat je peg in posledično možnih izbruhov, geomagnetnih neviht ter izbruhov sončeve plazme največ. Zatem se spet umirja do minimuma.
Tokratni Sončev cikel, petindvajseti po vrsti, pa je drugačen. Je močnejši, kot je sprva kazalo, saj na naše celotno osončje deluje še gostujoči planet (komet) Nibiru. Začel se je decembra 2019 (izbruh korone) in bi moral vrh doseči julija 2025 (ko bi nas lahko doletela epidemija virusa X), a bi se po zadnjih podatkih to lahko zgodilo prej. V kozmosu je vse matematično nastavljeno, temu se ne da izogniti. Nihče ne more ustaviti tega, kar prihaja.
Podoben Sončev izbruh se je že zgodil v preteklosti …
Leta 1859 se je zgodil zelo močan izbruh na Soncu, znan kot Carringtonov dogodek. To je bila velika sončna nevihta z izbruhom plazme v začetku septembra 1859, le nekaj mesecev pred solarnim maksimumom leta 1860, ki je na Zemlji "skurila" telegrafijo. Si predstavljate kaos, ki bi nastal, če bi se podobna nevihta zgodila v današnjem času?!
Če bi za dalj časa izginila internet in elektrika na naši obli, bi bili v samo nekaj dneh v kameni dobi. In predstavljajte si zmedo, lakoto in vse, kar pride z njo, še posebno v velikih, večmilijonskih mestih. Klanje za preživetje! Toda to je povsem realna nevarnost. Sicer pa smo tako leta 2000 kot 2012 imeli veliko srečo, ker so se sončni izbruhi dogajali stran od naše Zemlje in nas niso dosegli. Nevarnost je bila realna, a smo ji na srečo ušli.
To me zdaj spomni na apokaliptični film Rolanda Emmericha 2012, v katerem so znanstveniki zaradi katastrofalnih geoloških dogodkov tri leta prej v tajnosti in zgolj vednosti politične elite napovedovali številne potrese, cunamije, ki bi pomenili uničenje sveta, in pod Himalajo gradili ogromne barke, v katerih bi izbranci lahko preživeli povodenj.
Kar nekaj filmov je, v katerih so prikazani napovedani katastrofalni dogodki. Podobna evakuacija pred kataklizmo, kot je prikazana v filmu, na elitistični ravni po mojem mnenju že poteka. Če bi vsi vedeli, kaj nas čaka, bi izbruhnil prevelik kaos, ki bi ogrozil evakuacijo elit. To je ves smisel vsega, kar gledamo. Mi tega ne smemo izvedeti do zadnjega, ko bo že prepozno, da bi se lahko varno umaknili pred nastalim kaosom, razpadom družbe, paniko.
Zato nas držijo v nevednosti, skregane med seboj, zato vse te distrakcije in dogovorjene vojne. Sociološke študije zelo podrobno govorijo o tem, kako bi ljudje v tem primeru odreagirali.
Kaj se dogaja z vremenom? Vse več ljudi je prepričanih, da so nenavadni vremenski pojavi, ki smo jim priča tako rekoč po vsej zemeljski obli, sproženi umetno, z napredno tehnologijo. V zagati pri odgovoru, zakaj tako velika temperaturna neskladja, so se znašli celo znanstveniki, ki so po besedah klimatologa ameriške vesoljske agencija Nasa Gavina Schmidta preizkusili številne teorije, a trenutnega dogajanja nobena kombinacija mogočih razlogov ni zmožna pojasniti. Pravzaprav smo apokaliptičnim prizorom, ki jih ustvarjajo naravne sile, priča že skoraj vsakodnevno.
Letošnjega februarja sem pri prijateljici iz Amerike, s katero družno spremljava pojave na Soncu, našel kup povezav za vremenska dogajanja po svetu, ki so se odvijala samo v dveh tednih. Odločil sem se, da jih delim z vami, zgolj z namenom, da vas pomirim, v kako krasni in varni državici živimo.
Preglavice s preobilico snega in orkanskimi vetrovi so imeli v Turčiji, Indiji in Kazahstanu. Zasnežena je bila celo Dolina smrti v Kaliforniji, eden najbolj vročih in suhih predelov na Zemlji. S tornadi so se ubadali v Omanu (!), na Kitajskem, na Cipru je naredil pravo opustošenje, prav tako v Indoneziji, kjer je opustošil polovico mesta Rancaekek. Poplave s točo so prekrile Združene arabske emirate (pa še več drugih arabskih držav) ter del Kitajske. Običajne poplave (brez toče) pa so gostili v Ekvadorju, Indoneziji, Savdski Arabiji, Omanu, Siriji, Pakistanu, Braziliji, Argentini, Španiji, Turčiji ...
Kalifornijo so že tretjič zapored zalile "atmosferske reke", ki so prizadele kakih 38 milijonov prebivalcev. V 24 urah je zapadlo 315 mm dežja, v Los Angelesu skoraj polovica letnega povprečja čez noč. Sprožilo se je tudi 383 blatnih plazov, brez elektrike je ostalo milijon ljudi. Kakor je nekje na Zemlji vode preveč, je je drugje premalo. Mehiko zadnja leta mučijo vročinski rekordi.
Lani je glavno mesto Ciudad de México začelo z 61 odstotki običajnih vodnih rezerv, zaključilo pa samo z 39 odstotki. Letos so začeli s 30 odstotki zalog iz vodnjakov in podzemnih rezervoarjev, in če se bo ta trend nadaljeval, mesto ne bo več dolgo primerno za bivanje. Učinek na poljščine in živali si lahko predstavljamo. Kam in kako preseliti mesto z desetimi milijoni prebivalcev?
Podobne novice prihajajo iz Italije. Zaloge vode v snegu in ledenikih so 64 odstotkov manjše, podzemne rezerve pa 23 odstotkov manjše od štirinajstletnega povprečja. Vroče je bilo povsod, kjer ni bilo mrzlo. V Agadirju v Maroku so namerili 36 stopinj Celzija, čeprav bi se glede na letni čas bolj spodobilo 21 stopinj, zahodni del Avstralije (tisti, ki ni potopljen) pa se ogreva s kar 50 stopinjami Celzija.
Ko sem ravno omenil Avstralijo: v Viktoriji na jugovzhodu Avstralije so močna neurja zaustavila termoelektrarno Loy Yang AGL, ki proizvede kar tretjino energije. Menda je brez elektrike ostalo 590.000 gospodinjstev in podjetij, cena elektrike po zaprtju pa je poskočila z 200 AUD na kar 16.600 AUD za megavatno uro. Skoraj sem pozabil na Čile. Strahoviti požari – bilo jih je kar 165 – so terjali 112 žrtev, 395 ljudi je pogrešanih, 14.000 domov in 400.000 hektarjev površin pa uničenih. Še pred tem (tudi letos) jih je zajel rekordni vročinski val, ki je botroval smrti 100 ljudi, požgal 1000 hiš in 162.000 hektarjev.
Za konec pa še dve posebnosti: v Xinjiangu na Kitajskem je temperatura skoraj naenkrat padla za 45 °C, in sicer na –52,3 °C. Podoben pojav so zasledili še v Južni Dakoti v Ameriki, kjer so našteli med 1000 in 1500 snežnih gosi, zamrznjenih v jezeru. Vse to naštevanje pa bom zaključil z višinskimi zračnimi tokovi (ang. jet streams), katerih zadnje čase nepredvidljivo obnašanje je vzrok skoraj vsemu zgoraj naštetemu. Pred kratkim so nad Severno Ameriko dosegli rekordno hitrost 455 km/h.
Preden torej kdo zapade v blodnjavo o umetno povzročenem vremenu, ki je zlasti v Sloveniji tako popularno (in je, sicer v mnogo mnogo manjšem obsegu, celo mogoče), si preberite objave v knjigah Veliko prebujanje. Naj dodam še to: "Ni slabega vremena, je samo slaba priprava," je glede trenutnega Sončevega cikla rekel Jake Bleacher, vodja znanstvenikov pri NASI, in dodal: "Vesoljno vreme je, kakršno je – naša naloga je, da se pripravimo."
Preteča kataklizma se očitno že odvija?
Tisti, ki tega ne vidi, tišči glavo globoko v pesek. Ne gre za enkratni dogodek, to je proces, ki se je že začel. Človek bi moral biti moder in prepoznavati znake časa.
Kako bi pretečo naravno katastrofo prenesla Slovenija?
Spraševala je Vesna Fister
Celoten intervju lahko preberete v novi reviji Sensa junij/julij 2024; v prodaji od 7. junija
- Preberite si še: Zakaj se v družini začne vse podirati, če ženska ni sproščena? (PODKAST O ŽENSKEM VEDENJU)
Novo na Metroplay: Nuška Drašček povsem iskreno o tem, da ni od nekdaj želela biti pevka | Po mojem okusu