Če vas zanima, katera nenavadna pravila bontona so veljala v različnih trenutkih človeške zgodovine, berite naprej…
Pravila bontona postajajo vse bolj sproščena, zato nam, modernim ljudem, postaja vse težje razumeti pravila lepega vedenja, ki so veljala v prejšnjih obdobjih. Po drugi strani pa smo prepričani, da bodo prihodnje generacije šokirane, ko bodo brale o tem, kakšni so bile manire ljudi včasih.
V antični Grčiji in kasneje v Rimu je bil denimo običaj, da so ljudje jedli ležeč na boku, pri čemer so se naslanjali na komolec. V stari Perziji so se moški iz istega družbenega sloja pozdravljali s poljubom na usta.
Katoliška cerkev je v nekaterih delih Evrope v srednjem veku ljudi pozivala, naj ne uporabljajo vilic, ker naj bi bile "Satanovo orodje". V srednjeveški Franciji so si ljudje med jedjo roke in usta brisali ob prt. Od žensk v Angliji v 18. stoletju se je pričakovalo, da med nosečnostjo ne zapuščajo doma.
V viktorijanski dobi je bilo v družbi nepristojno, če so se ljudje preveč smejali ali smehljali. Smeh naj bi bil zadržan in diskreten, saj naj bi preveč nasmejan obraz kazal na lahkomiselnost.
V viktorijanski Angliji je prav tako veljalo nenapisano pravilo, da lahko ženske moškim, ki so pokazali zanimanje zanje, podarijo le nekaj, kar so same naredile, ali pa poceni malenkost, ki so jo kupile.
V nekaterih evropskih dvorih, predvsem v Španiji in Franciji, so ženske v 18. in 19. stoletju uporabljale pahljače, da so z njimi sporočale določene signale moškim. Na primer, hiter zamah s pahljačo naj bi pomenil nezainteresiranost, medtem ko bi počasen zamah pomenil zanimanje.
Medtem ko je danes vljudno, da hrano jemo z vilicami in noži, so v srednjem veku v nekaterih evropskih družbah vladala stroga pravila glede tega, kdo in kako sme dotikati hrano. Veljalo je, da je dovoljeno jesti samo z določenimi prsti, kot sta kazalec in palec, saj je uporaba vseh prstov veljala za grobo.
V 19. stoletju, zlasti v viktorijanski Angliji, so ob smrti družinskega člana pokrili ogledala v hiši, ker so verjeli, da bi se sicer duša umrlega lahko ujela v ogledalo in ne bi našla poti v onstranstvo.
V renesančni dobi so moški pogosto klečali pred ženskami, kadar so želeli izpovedati ljubezen ali zaprositi za roko. Klečanje je bilo znak spoštovanja in predanosti.
V fevdalni Japonski je veljalo za nevljudno, če so podložniki plemičem ali samurajem pogledali neposredno v oči. Stik z očmi se je smatral za znak nespoštovanja in lahko je privedel do resnih posledic.
Medtem ko je danes še vedno vljudno sneti klobuk v zaprtih prostorih, je bilo to v preteklosti pravilo, ki so ga jemali zelo resno, zlasti v plemiških družbah. Odkrivanje glave je veljalo za znak spoštovanja, zlasti v cerkvah ali na dvorih.
V mnogih preteklih družbah (in ponekod še danes), kot so bile srednjeveške islamske družbe in indijske kulture, je bila leva roka smatrana za nečisto, saj so jo uporabljali za osebno higieno. Uporaba leve roke za rokovanje ali prenašanje hrane je bila nevljudna in celo žaljiva.
Ženskam iz višjih slojev v Rusiji ob koncu 19. stoletja so svetovali, naj hodijo spat ob eni uri ponoči in pred tem berejo kakšen francoski roman.
Staršem v začetku 20. stoletja so svetovali, naj ne izkazujejo nežnosti do svojih otrok, vsaj dokler ti ne dopolnijo pet let, da jih ne bi razvadili.
V ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja je veljalo za bonton, da medtem ko stojite, držite pijačo v levi roki, da imate desno roko vedno prosto za pozdravljanje.
Vir: Stil / Citymagazine.rs
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec