V Braziliji lahko posameznika, ki muči ali zlorablja psa oziroma mačko, doleti do pet let zaporne kazni. Država pa zdaj pripravlja še strožjo zakonodajo, ki bi povečala kazni za najhujše oblike nasilja nad živalmi. Kako stroga je v primerjavi z brazilsko zakonodaja v Sloveniji?
Nasilje nad živalmi je problem, ki v številnih državah odpira vprašanja o odgovornosti človeka in ustreznosti kazni za povzročanje trpljenja živim bitjem. Med državami, ki so se odločile za strožji pristop, je tudi Brazilija, kjer lahko storilci zaradi mučenja psov in mačk pristanejo za zapahi za več let.
Že septembra 2020 je Brazilija sprejela zakon št. 14.064, znan kot Lei Sansão, s katerim je bistveno zaostrila kazni za zlorabljanje psov in mačk. Zakon določa, da je za zlorabljanje, poškodovanje ali mučenje teh živali predvidena zaporna kazen od dveh do petih let. Poleg zapora lahko storilca doletita tudi denarna kazen in prepoved skrbništva nad živalmi. S tem je Brazilija jasno pokazala, da nasilja nad hišnimi ljubljenčki ne obravnava zgolj kot manjšega prekrška, temveč kot resno kaznivo dejanje.
Brazilija želi še strožje kaznovati nasilje nad živalmi
Septembra 2026 je brazilski senat naredil nov korak v smeri strožjega varstva živali. Njegov odbor za ustavo, pravosodje in državljanstvo je potrdil predlog zakona, ki predvideva dodatno zaostritev kazni za mučenje in zlorabljanje živali.
Po predlogu bi se kazni za nasilje nad živalmi praviloma gibale med dvema in petimi leti zapora, v posebej hudih primerih pa bi lahko dosegle šest let. Med oteževalnimi okoliščinami so navedeni mučenje, spolna zloraba živali in objavljanje oziroma prenašanje posnetkov nasilja na družbenih omrežjih. Če bi zaradi nasilja žival poginila, bi se kazen dodatno povečala.
Pomembna novost je tudi širitev strožjih kazni na druge živali, saj brazilska zakonodaja že zdaj posebej strogo obravnava nasilje nad psi in mačkami, medtem ko so za zlorabljanje drugih živali praviloma predvidene nižje kazni.
Predlog vključuje tudi ukrepe za preprečevanje nasilja, med drugim strožje sankcije za zanemarjanje osnovnih potreb živali in omejitve za obsojene posameznike, ki bi želeli ponovno skrbeti za živali ali opravljati poklicne dejavnosti, povezane z njimi.
Predlog je bil 2. septembra 2026 potrjen na pristojnem senatnem odboru in posredovan poslanski zbornici, zato predvidene spremembe še niso dokončno uveljavljene.
Kakšne kazni za mučenje živali poznamo v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji je mučenje živali kaznivo dejanje. Po 341. členu Kazenskega zakonika se posameznik, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če storilec muči več živali, žival trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, je predvidena zaporna kazen do treh let. Posebej so kazniva tudi dejanja, povezana z organizacijo živalskih borb.
Če primerjamo zakonsko predpisane kazni, ugotovimo, da Brazilija za zlorabljanje psov in mačk določa višjo zaporno kazen kot Slovenija za osnovno obliko kaznivega dejanja mučenja živali.
Strožja zakonodaja je pomemben del zaščite živali, vendar sama po sebi še ne zagotavlja, da bo nasilja manj. Pomembno je tudi, da pristojni organi prijave obravnavajo resno, da se kazniva dejanja učinkovito preiskujejo in da so storilci za svoja dejanja dejansko odgovorni.
Brazilski zakonodajni predlog zato poleg višjih kazni vključuje tudi preventivne in izobraževalne ukrepe ter vzpostavitev nacionalnega sistema za preprečevanje in odkrivanje nasilja nad živalmi.
Psi, mačke in druge živali so čuteča bitja, ki občutijo bolečino, strah in trpljenje. Njihova zaščita zato ni zgolj vprašanje zakonodaje, temveč tudi naše odgovornosti in odnosa do tistih, ki se sami ne morejo zaščititi.
