Zbrali smo nekaj citatov iz knjige Vstanimo, v suženjstvo zakleti!, ki jo je na napisal dr. Karel Gržan.
"Sam večkrat ponavljam lekcije iz nespametnosti idealiziranja"
Težko se je odpovedati idealizaciji, še posebej v odnosu do najbližjih. V nas kakor da živi praspomin na popolno.
Biti zasvojen s pričakovano odličnostjo bližnjih ("najusodnejša" je zasvojenost z idealnostjo - idealizacijo najbližjih) pomeni, da nas bo njihovo resnično (torej nihajoče) razpoloženje/stanje kar naprej "gugalo" od v nas prebujenih odličnih razpoloženj do pasjih dni. Sam sem bolj trd učenec življenja. Običajno večkrat ponovim podobne lekcije iz nespametnosti idealiziranja (ustanov, bližnjih...), preden ne le razumem, pač pa tudi poosebim "snov" spoznavanja, s katero me življenje uči, da bi me čim bolj izučilo.
"Že tolikokrat so nas "nategnili", mi pa ne doumemo..."
Mirno dopuščamo, da nam po politiki(h) ekonomizma kradejo in si prisvajajo tudi to, kar nam je vsem dano - pravice, naravne danosti, vodne vire... Zver globalnega imperija bo hlastala, dokler bo imela po čem. Je nenasitna. Kdaj se bomo zganili? Ko nam bo odžrla najdražje - ne le to, kar imamo navzven -, ko nas bo v izkoriščanju odtujila, da bi nas lažje razžrla tudi navznoter? Za tako nezavidljiv položaj je kriva tudi naša slepa vdanost. Že tolikokrat so nas "nategnili", mi pa ne doumemo, da se je treba iz pasivnosti, apatije prebuditi in postaviti mejo, ki jo terja spoštljivost do slehernega človeka in celotnega stvarstva.
Cerkev je moč in oblast zapeljala na napačno pot. Škandal je, če božja hiša postane biznis.
Ne le v preteklosti, žal prepogosto tudi v sedanjosti dajejo prav "krščanske ustanove" zgled skrajno neetičnega početja. Pod isto krščansko streho na eni strani tako silna evangelijska pričevalnost v nesebični pomoči najbolj zavrženim, po drugi pa že kar mafijsko-finančne špekulacije. V cerkvi se skozi vso zgodovino konfrontirata dva koncepta: oblastniški in duhovno služeči. Vsekakor je nedopustno, če se politika ekonomizma preoblači v krščanstvo, še huje je, če se religiozne ustanove same spojijo z ekonomizmom. Misel, da boš s pozicije moči in oblasti lažje deloval krščansko, je v sami srčiki nezdružljiva s temeljnimi načeli evangelija.
Cerkev doživlja na družbeni lestvici precejšnjo nepriljubljenost, zaupanje do nje očitno upada, a za to ni kriva zarota, kot slišimo pogosto od njenih visokih predstavnikov. Tisti med njimi, ki se ne nosijo "visoko" - tisti, ki so sklonjeni v stisko časa, tako da jo tudi sami okušajo -, običajno ne govorijo tako. Tisti vedo, da so kritike na račun Cerkve predvsem odraz razočaranja nad religiozno ustanovo, ki bi morala dati odgovor na duhovno ne-odrešenost časa, pa se ukvarja z vsem mogočim, le s temeljnim poslanstvom premalo ali preveč obrobno.
Kako naprej?
Potrebno bo narediti presek čez zagonetke preteklosti in prenehati vsak s svoje strani vozel še bolj zategovati. Opravimo že vendar ta obred sprave in si dopustimo raznolikost, ki izziva misel in vodi duha v bolj odrešeno novost. Tako kot je bilo do sedaj, ne zdržim več! Slej ko prej napoči trenutek, ko potrebuješ razumevanje, ozdravljenje, odpuščanje, ko se moraš pobrati in nadaljevati svojo pot...
Zapisi iz knjige Vstanimo, v suženjstvo zakleti!, pater Karel Gržan, založba Sanje
- Preberite si še misli Karla Gržana: "Prebuditi moramo misel, da gre za veliko manipulacijo."
ali "Delijo nas in potem manipulirajo, da nam lažje vladajo."
Naročite se na tiskano revijo Sensa TUKAJ.