Denar ima v današnji družbi velik vpliv na človekovo življenje, misli, dejanja in osebnost. Čeprav ni merilo človekove vrednosti, vpliva na občutek neodvisnosti, moralno presojo ter splošno dobrobit. Obstajajo številni psihološki učinki denarja na človekovo vedenje, kot je spreminjanje moralnih norm ali celo spodbujanje razvoja odvisnosti.
Denar ni merilo človekove vrednosti, a vpliva na njegova dejanja in razmišljanje, še posebej na občutek neodvisnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko denar povzroči duševne bolezni, ki izhajajo iz impulzivnega nakupovanja, pogosto kot poskus nadomestitve osamljenosti ali občutka praznine.
Preberite tudi:
Denar nezavedno vpliva na naše misli in dejanja, kar lahko povzroči, da ljudje z več materialnega bogastva, sebe dojemajo kot posebne, zlasti če je to bogastvo dvomljivega izvora.
Psihologi opozarjajo, da materialne neenakosti vplivajo na človeško vedenje. Britanski psiholog Oliver James trdi, da je nezadovoljstvo z življenjem bolj izrazito v družbah z visokim nivojem materialnih neenakosti. Medtem ko se na drugi strani verjame, da lahko pomanjkanje materialnih virov spodbuja razvoj čustvene inteligence.
Raziskava Univerze v Kaliforniji je pokazala, da lahko celo lažni denar spremeni človekovo vedenje. V raziskavi sta dva človeka igrala Monopoli. Enemu igralcu so dali bistveno več denarja. Na začetku se je ta oseba počutila nelagodno, vendar je po določenem času razvila odprto agresivnost in celo izzivala igralca z manj denarja.
Denar vpliva na moralno presojo
Študija Univerze v Kaliforniji je pokazala, da je štirikrat manj verjetno, da se bo luksuzni avtomobil ustavil na prehodu za pešce v San Franciscu. Študija Univerze Harvard in Utah pa ugotavlja, da lahko razmišljanje o denarju privede do neetičnega vedenja. Profesor Kristin Smith-Crowe z Univerze v Utahu pojasnjuje: „Tudi če imamo dobre namere in mislimo, da ločimo dobro od napačnega, morda obstajajo dejavniki, ki vplivajo na naše odločitve in oblikujejo naše vedenje na nezaveden način.“
Velike količine denarja povzročajo tveganje za razvoj odvisnosti
Denar sam po sebi ne povzroči odvisnosti, vendar bogastvo poveča tveganje za razvoj odvisnosti. Težnja po bogastvu lahko privede do kompulzivne motnje, saj osebe morda ne morejo nadzorovati svojih potreb po hrani, spolnosti ali igrah na srečo. Denar vpliva na možgane podobno kot alkohol ali narkotiki, saj obsesivna povezava z denarjem sproži kemične procese v možganih in poveča sproščanje dopamina, kar vodi v občutek zadovoljstva.
Denar ustvarja "problematične otroke"
Materialno bogastvo lahko prinese težave, saj so otroci iz premožnejših družin pogosto "problematični". Psihologi navajajo, da so ti otroci pogosto bolj vznemirjeni kot otroci staršev s povprečnimi prihodki. Brez podpore ali zaupnega sogovornika lahko razvijejo anksioznost, depresijo, zlorabo psihoaktivnih snovi ali motnje v prehranjevanju.
Raziskave kažejo, da otroci iz bogatih družin pogosteje uporabljajo droge, kot sta marihuana in kokain. So pod velikim pritiskom, da morajo v šoli biti najboljši in imeti veliko izvenšolskih dejavnosti, kar vodi v kronični stres. Bogati starši zaradi obveznosti preživijo manj časa s svojimi otroki, kar zmanjšuje kakovost skupnega družinskega časa.
Ljudje z nižjimi prihodki pogosto razvijejo stereotipe o bogatih
Ljudje z nižjimi prihodki pogosto razvijejo stereotipe o bogatih in jih dojemajo kot "hladne" in pogosto kot vir zavisti in nezaupanja. Mnogi verjamejo, da so bogati do bogastva prišli na nepošten način, "preko trpljenja drugih". Študija Univerze v Pensilvaniji navaja, da ljudje pogosto menijo, da so bogati storili več kaznivih dejanj, razen tistih, ki so bogatstvo zaslužili s športnimi dosežki.
Z denarjem si človek ne more kupiti sreče in ljubezni
Denar je povezan z močjo in uspehom, vendar ne zagotavlja sreče ali ljubezni. Ljudje, ki imajo manj denarja, včasih bolj uživajo v življenju kot tisti z veliko denarja. Denar sam po sebi ne zagotavlja duševnega blagostanja, saj so izjemno bogati ljudje pogosto nagnjeni k depresiji. Psihologi menijo, da težnja po materialnih dobrinah in bogastvu lahko povzroči nezadovoljstvo, kar potrjuje filozof Francis Bacon, ki pravi, da je denar "dober hlapec, a slab gospodar".
Vir: eklinika.telegraf.rs
