Denis Kordež: "To ni zakon za stroko ali zasebne interese, ampak za državljane Slovenije!"

Zakon o psihoterapiji je namenjen izključno ljudem!

"DS je na predlog zakona o psihoterapiji izglasoval veto, kar seveda lahko razumemo kot del demokratičnega procesa, pa vendar ravno te odločitve vedno znova upočasnijo uspešne procese implementacije prepotrebnih rešitev, kot jih predstavlja predlog zakona.

Zelo jasno je v vseh členih opredeljeno, kje in na kak način bo psihoterapevt lahko po predlogu tega zakona delal, kakšne so njegove pristojnosti. Še več, v 9. členu je napisana odgovornost psihoterapevta, v kolikor presega stanje njegove kompetence, da je dolžan narediti napotitve, sicer je lahko kaznovan. Tudi kazenske posledice so zelo natančne in jasno opredeljene. Vse zadeve so zelo jasno opredeljene.

A zdaj je usoda zakona v rokah poslank in poslancev. Želim pa povedati zelo jasno: Ta zakon ni namenjen zdravstvenim delavcem, ta zakon ni namenjen psihiatrom in pedopsihiatrom, ta zakon ni namenjen kliničnim psihologom, niti ni namenjen bodočim psihoterapevtom, ki jih ta zakon opredeljuje, še najmanj pa raznim izobraževalnim ustanovam – kakorkoli pa v celoti zavračamo navedbe, da je ta zakon namenjen zasebnim interesom.

Namenjen je izključno - poudarjam izključno - uporabnikom psihoterapevtskih storitev, prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki te storitve ne le potrebujejo, ampak jih iz leta v leto bolj koristijo in želijo do njih posegati na varen, kakovost, enakovreden in dostopen način.

Šarlatani ponujajo storitve samoplačniško, tudi po 100 eurov na uro, na neustrezen in nereguliran način.

Nasprotniki tega zakona, ki se želijo predstavljati tudi kot glas celotne zdravstvene stroke včasih na primeren, še večkrat pa na neprimeren način, izražajo svoje pomisleke glede škodljivosti tega zakona, vplivajo na različne deležnike okoli nas – kar je več kot očitno vidno, pri čemer pa stališča opirajo na dejanske primere neustreznih praks na področju duševnega zdravja.

Bodimo iskreni, popolnoma drži, da se danes dogajajo neprimerne, nestrokovne in izjemno škodljive prakse. Govorimo lahko tudi o šarlatanih, vikend tečajih... To so ljudje, ki ponujajo storitve samoplačniško, tudi po 100 eurov na uro, na neustrezen in nereguliran način.

In tukaj pridemo do parakodsa: to področje je v naši državi popolnoma neurejeno že več 10 let, ni ustrezno regulirano in ne omogoča nikakršnega nadzora niti sankcioniranja. To uporabniku ne zagotavlja niti varnosti, niti kakovosti, kaj šele dostopnosti. Večina psihoterapevtskih storitev je dostopnih le samoplačniško.

Kaj prinaša zakon?

Zakon uvaja regulacijo za vse deležnike, določa izobraževalne pogoje in vzpostavlja nadzor, omogoča sankcije, kazni, zagotavlja varnost, dostopnost in zaščitno uporabnikov storitev. Prinaša dostopnost v okviru ZZZS, da pridejo do psihoterapevtskih storitev vsi tisti, ki jih potrebujejo, pa si jih ne morejo samoplačniško privoščiti, niti ne bi bilo prav, da bi si jih morali.

Zakon prinaša orodje za vzpostavitev reda, za prekinitev spornih praks in nevarnosti ter tudi služenja na račun ranljivih skupin.

Ne drži, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja s stroko.

V celotnem procesu, in bil je dolgotrajen, z več različicami zakona, je Ministrstvo za zdravje sodelovalo z zelo širokim naborom deleženikov... Vsi zainteresirani so bili ne le dobrodošli, tudi večkrat pozvani.

Sam osebno sem sedel z vsemi predstavniki vseh poklicnih skupin, ki se jih ta zakon dotika. Nekateri predlogi so bili upoštevani, drugi ne, kar je značilno za pripravo zakona. Je pa pomemben način sodelovanja, tukaj so namreč velike razlike: eno je gola udeležba in nasporotovanje, drugo pa aktivna participacija s ciljem: iskanje rešitev.

Cilj pa bi moral biti vsem popolnoma jasen in skupen: ureditev področja, ki je predolgo popolnoma neurejeno, z namenom, da zagotovimo dobrobit prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije, ki po teh storitvah posegajo.

V resnici se prav vsi strinjamo, da je potrebno to področje urediti in nasloviti.

A ko pridemo do trenutka, ko je potrebno sprejeti odločitve za pomembne in pogumne korake, da bomo presekali gordijski vozel neurejenega področja, vzpostavili red, sprejeli regulativo, uredili področje, se borba interesov pravzaprav okrepi.

Pravo vprašanje je, za čigave interese se nasprotniki tega zakona v resnici tako krčevito borijo? Za naše skupne cilje, za dobrobit uporabnikov sigurno ne. Če ta zakon ne bo sprejet, bo ligitimno omogočeno obstoječe stanje, ki je neurejeno, brez nadzora in ne nudi uporabnikom nikakršne zaščite.

Ta zakon ni idealen, je pa dober in predvsem nujen začetek, da se preseka začaran krog. Treba je vnesti red, pravila in zaščito uporabnikov in s tem narediti psihoterapevtske storitve varne in dostopne za vse uporabnike."