Dober starš razume, kako zelo so prva leta otroka pomembna za njegov razvoj

6. 4. 2024
Deli
Dober starš razume, kako zelo so prva leta otroka pomembna za njegov razvoj (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Dober starš je veliko več, kakor samo nekdo, ki otroku ponudi streho nad glavo, oblačila in igrače.

Dober starš ve, da je vsakodnevna interakcija z otrokom ključna za njegov razvoj. Zato si prizadeva, da je v času, ki ga preživi z otrokom, čim bolj prisoten in osredotočen nanj.

Ko se ukvarja z otrokom, ne uporablja telefona ali drugih motečih dejavnikov temveč se v celoti posveti otroku.

Dober starš otroka zmore naučiti odgovornosti. Zanj ne išče potuhe in ga ne opravičuje, temveč ga na ljubeč način nauči, kako sprejeti odgovornost za svoja dejanja - tudi takrat, ko je to težko.

Dober starš razume, kako zelo so prva leta otroka pomembna za njegov razvoj. Zaradi tega je pripravljen na to, da je otrok v prvih letih prioriteta in da bo moral žrtvovati lastne želje v dobro svojega otroka. To je cena, ki jo je dober starš pripravljen plačati brez, da bi kasneje to otroku (zavedno ali nezavedno) očital.

Dober starš otroku ne daje praznih obljub, saj razume, da obljube ne pomenijo nič, če jim ne sledijo dejanja oziroma neki rezultati. 

Dober starš skuša svojemu otroku zagotoviti zdravo življenje, zato mu želi omogočiti kakovosten spanec, ustrezno hrano in zdrave navade. Odločitev ne bo sprejemal na podlagi tega, kar je priročno in enostavno, temveč na podlagi tega, kaj je najbolj zdravo za otroka (primer: če je mogoče, mu bo raje pripravil domač sadni sok, kakor da bi mu ponudil kupljeno sladkano pijačo).

Dober starš se zaveda, kako je pomembno kakovostno preživljanje prostega časa. Otroka bo spodbujal, da preživi veliko časa zunaj in da se dovolj giba, obenem pa mu bo omogočil tudi dejavnosti, ki so pomembne za kognitivni razvoj.

Dober starš ni prestrog do sebe. Razume, da nihče ni popoln in da vsak počne napake, a si prizadeva iz svojih napak nečesa naučiti. Zaveda se, da ne ve vsega in je pripravljen nadgrajevati svoje znanje ter odkrivati načine, kako je lahko boljši.

Popoln starš ne obstaja; dovolj je, da si prizadevamo biti dobri starši. Pomembno je, da se zavedamo svojih napak, da zanje prevzamemo odgovornost in razmislimo, kaj lahko v prihodnje naredimo drugače.

Predvsem pa je pomembno, da starš dela na lastni osebni rasti in čustveni zrelosti.

S tem, ko rastemo kot ljudje, postajamo boljši partnerji in starši.

Prirejeno po: @racionalnapsihologija

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar