Dokazi o neposrednem vplivu platform, kot je OnlyFans, na mladoletnike so za zdaj omejeni, vendar že obstaja veliko raziskav o širšem vplivu spolno eksplicitnih in seksualiziranih vsebin ter o družbenih omrežjih na splošno.
Vsem je skupna ugotovitev, da večja izpostavljenost seksualiziranim vsebinam in pritiskom videza povečuje tveganje za tesnobo, depresijo in nezadovoljstvo s telesom.
Tak vpliv pogosto vodi v t. i. lastno objektifikacijo – v pogled nase skozi oči drugih – kar dolgoročno ruši samopodobo, povečuje občutek sramu glede telesa in zvišuje tveganje za motnje hranjenja.
Dekleta, ki odraščajo v svetu, kjer je pozornost povezana z njihovo seksualnostjo, sčasoma pogosto izgubijo stik z občutkom lastne vrednosti. Naučijo se, da ljubezen, sprejetost in potrditve prihajajo prek zunanje podobe in odziva okolice, ne pa iz notranjega občutka samospoštovanja.
Ko postane telo glavni vir identitete, se izgubi zavedanje, da ima človek vrednost tudi zunaj videza. Ta notranji razkol lahko vodi v hudo anksioznost, depresijo, kronično primerjanje z drugimi in v občutek, da nikoli niso dovolj dobre, dovolj lepe ali dovolj zanimive.
Zlasti mlade ženske, ki vstopajo v obdobje oblikovanja identitete, lahko začnejo doživljati svoje telo kot predmet, ki ga je treba nenehno popravljati, prikazovati in tržiti, namesto kot živo, čuteče orodje izražanja.
Sčasoma tak način doživljanja sebe vodi v odtujenost od resničnih občutkov, zmanjšano intimno povezanost s partnerjem in v globok občutek praznine, ki ga zunanja pozornost nikoli ne more zapolniti.
Naše prednice so se borile, da bi si ženske izborile pravico do svobode, izobrazbe in enakopravnosti – da bi bile cenjene zaradi svojih sposobnosti, ne zaradi videza. Danes pa se zdi, da se mnoge ženske nezavedno vračajo v stare vzorce, kjer se vrednost meri le skozi privlačnost in odobravanje drugih. To ni pot naprej, ampak odpoved vsemu, kar so si prejšnje generacije s pogumom in bolečino izborile.
- Preberite si še: Raziskave ugotavljajo, kaj lahko prepreči varanje v razmerju
Odvisnost od potrditev
Všečki, komentarji in ogledi so postali nova valuta samopotrditev. Platforme, kot je OnlyFans, to iluzijo poglabljajo – v zameno za občutek moči in nadzora ponujajo odvisnost od zunanjega odziva.
Na prvi pogled se zdi, da imajo dekleta nadzor nad tem, kako se predstavljajo. Toda v resnici njihovo samospoštovanje vse bolj postaja odvisno od odziva drugih, ne od njihovega notranjega občutka vrednosti.
Ko mlado dekle vstopi v ta svet, vstopi v "kulturo", ki jo uči, da mora biti vedno na voljo, popolna in zapeljiva. Da mora stalno dokazovati, da je vredna pozornosti. Sčasoma se njen notranji kompas premakne – ne meri se več “kdo sem”, ampak “kako me vidijo drugi”.
Ko se potrjevanje zamenja za ljubezen
Psihologi opozarjajo, da stalno iskanje zunanje potrditve dolgoročno oslabi občutek lastne vrednosti. Človek, ki se nauči, da takšna pozornost pomeni ljubezen, težko loči resnično bližino od površne potrditve. V partnerskih odnosih se to pogosto kaže kot nemir, nezmožnost zaupanja, potreba po stalnih dokazih naklonjenosti in strah pred zapuščenostjo.
Ženska, ki je dolga leta živela v sistemu, kjer jo je potrjeval množični odziv, se težko prilagodi intimnemu prostoru, kjer jo vidi in sliši samo en človek. Intimnost zahteva prisotnost, ne performans – in prav tu nastane velik konflikt.
Takšne ženske pogosto nosijo občutek, da morajo biti vedno seksualno privlačne, da ne smejo pokazati ranljivosti in svojih pristnih občutkov, ki pogosto niso na videz lepa ali privlačna. A prav ranljivost je temelj resnične bližine. Brez nje ni zaupanja, brez zaupanja pa ni odnosa z drugim človekom.
Ko telo postane izdelek
Z leti, ko se telo začne spreminjati, pride nova preizkušnja. Če je bila ženska vajena, da jo svet vidi in potrjuje predvsem zaradi videza, je staranje lahko zanjo zelo boleče. Občutek izgube pozornosti lahko prinese sram, žalost in depresijo. Mnoge se borijo z mislijo, da so “izgubile” svojo vrednost, ker se njihov videz ne ujema več z merili, ki jih narekuje spletna kultura.
Soočanje s praznino in pot nazaj k sebi
Ko nekdo leta gradi svojo identiteto na odzivih množice, tišina postane strašljiva. A prav v tišini se lahko začne ponovno resnično življenje – stik s sabo, s svojimi mislimi, s svojo resničnostjo.
Psihoterapevti ugotavljajo, da so ljudje, ki so dolgo živeli v okolju stalne pozornosti, pogosto bolj dovzetni za anksioznost, občutek praznine in depresijo, ko se pozornost enkrat umakne. Takrat se namreč šele pokaže, da zunanja potrditev nikoli ni nadomestila notranjega miru.
Ne gre za obsojanje teh deklet, ampak za razumevanje sveta, v katerem odraščajo. Svet, ki jih vsak dan uči, da je samopodoba nekaj, kar se meri v ogledalih in algoritmih. Toda prava vrednost se začne tam, kjer se zunanji svet umakne – tam, kjer se zaveš, kdo si, ko te nihče ne gleda.
Pravi izziv prihodnosti bo živeti brez stalnega odziva. Zgraditi odnose, ki temeljijo na iskrenosti. Ustvariti družino, kjer so člani med seboj sposobni odložiti telefone ter lahko samo so drug z drugim. In prav tam se začne pot nazaj k resnični vrednosti, notranji lepoti in ljubezni, ki ne potrebuje občinstva.
