DRAGI BOŽIČEK,
letos sem bila pridna, zato mi prosim prinesi … Ne. Čakaj. To ne bo prav…
Letos sem bila sama svoja. Ubogala sem sebe in nisem vedno ubogala drugih. Upogibala sem se spremembam in ne nujno drugim. Poiskala sem svet, v kakršnem si želim živeti in kamor se vedno lahko zatečem.
Tudi ko je bolelo, sem zasadila seme, iz katerega so zrasli čudoviti cvetovi. Vrnili so se kot najčistejši in najmočnejši odmev Ljubezni.
Sprejela sem vse, kar se mi dogaja, pa čeprav so se prebujali strahovi iz preteklosti. Včasih sem naredila tri korake naprej in potem enega ali celo dva nazaj. Ampak ne skrbi, ko ta trenutek delam bilanco stanja, je rezultat pozitiven, pa čeprav se marsikdo letos zdrzne ob tej besedi. A zame ohranja lep pomen.
Ali je noč v luči dneva pozitivna ali negativna? Vsem nočnim popotnikom nudi varno zatočišče za njihove sanje in kreacije.
Kaj pa zima v luči poletja, ko se vse spravlja k počitku? Kaj bi na to porekli ljubitelji snežnih vragolij?
Kaj pa ko v nizu lepih pripetljajev sledi drugačen - popolnoma nasproten prejšnjim? Kako bi ga označili?
Ali ko po seriji »običajnih« let sledi drugačno? Takšno, ki se bo zapisalo v zgodovino. Ali mu rečemo negativno ali pozitivno? Za nekoga predstavlja snežne vragolije, za drugega mraz.
Zame oboje. Čas za počitek in spoznanja. Čas, ki nas pripravlja na pomlad. Seme, ki počiva v temni in mrzli zemlji, da bo vzklilo, zraslo in se razcvetelo. Hrepenenje po bližini, objemu in dotiku, ki nas prebuja, notranje boža in polni našo čašo najglobljih občutkov. Odkriva skrite zaklade in zdravi stare rane.
Lansko leto sem nekoliko za hec, pa vendar zaradi notranjega klica začela raziskovati smisel naravnih praznikov in naznanila, da praznujem Zimski Solsticij. Priznam, da mi je bilo vse skupaj precej zabavno, a občutki na ta dan so bili veliko močnejši kot ob praznikih, ki so sledili.
Pravo razodetje se je zgodilo ob Pomladnem Ekvinokciju, ko se je rodila S.Irene.
Poletni Solsticij pa sem že praznovala na meni najljubšem otoku v beli obleki, šopkom zlatih Nesmrtnic in ob slavju z najbližjimi.
Za Jesenski Ekvinokcij si je vesolje izbralo, da malo preveri, koliko in kaj sem se naučila in zares osvojila. Pošteno. Kako bi sicer vedela?!
Zdaj pa potujemo proti Zimskemu Solsticiju. Ne kateremu koli, ampak temu - prav posebnemu. Zimskemu Solsticiju 2020, ko se bo tema dotaknila najbolj črne noči in se bo na obzorju začela ponovno kazati luč. Na nebu pa bo zasvetila zvezda vidna tudi s prostim očesom, kar se zgodi vsakih 800 let. Niti Malega Princa ne bo poklicala na pomoč, saj jo bodo lahko videli vsi in ne samo tisti, ki gledajo s srcem. Kot da bi hotela, da še slepec spregleda.
Tako dragi Sveti Mož, letos sem sledila zvezdam ter našla in prižgala svojo Zvezdo. In to je največ, kar bi mi lahko prinesel, zato prosim odnesi drugim. Naj ti moja Zvezda osvetljuje pot do njih.
Hvala.
Z Ljubeznijo, Irena
- Poglejte si še: Prihaja MOČNO ŽARENJE Jupitra in Saturna - decembrski čudež?
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj