Konec oktobra in začetek novembra sta bila v številnih ljudskih tradicijah od nekdaj povezana s spominom na pokojne, čaščenjem prednikov in verovanjem, da se v tem času meja med svetom živih in mrtvih nekoliko zabriše.
Po 31. oktobru so jutra vse temnejša, dnevi pa vse krajši. Popoldne zemljo že zgodaj objame mrak, narava se umirja in pripravlja na zimski počitek. Tudi sodobnega človeka lahko kratki dnevi navdajajo z melanholijo, zato si ni težko predstavljati, kako skrivnosten je bil ta čas za naše prednike, katerih življenje je bilo mnogo tesneje povezano z naravnimi cikli.
V ljudskih verovanjih je veljalo, da se ob prehodu v temni del leta meja med svetom živih in mrtvih stanjša ter da se duše pokojnikov lahko vrnejo med žive.
S tem obdobjem so bila povezana tudi verovanja o različnih nadnaravnih bitjih, duhovih in silah podzemnega sveta.
Duše prednikov so prisotne na našem svetu ob različnih praznikih, vendar se jim s spominom posebej poklonimo na zadnji dan oktobra oziroma prvi dan novembra.
- Preberite si še: 31. oktober - Noč, ko se duše vračajo
To je praznik stika s preteklimi rodovi, saj je eden glavnih temeljev staroverstva cikličnost in reinkarnacija. Pri vzhodnih in zahodnih Slovanih se je takšen praznik ohranil tudi po pokristjanjenju in se imenuje "dedi/dedki" v različnih oblikah (Dziady, dzjady). Na Balkanu pa se je ohranilo do 20. stoletja obiskovanje grobov in obedi skupaj z predniki. Krščanstvo je praznik, posvečen prednikom, pretvorilo v zaduške.
Pri nas se je ohranilo mnogo verovanj v prednike na dan mrtvih. V Reziji postavijo na okno luč, da rajni ne zgrešijo poti do doma, v Učji so postavili gorečo svečo na tla in pustili vrata odprta do polnoči, da so rajni lahko vstopili. Rajnikom so ponekod na mizi pustili različne stvari.
Z blagoslovljeno vodo se verne duše ohladijo, z oljem si namažejo pekoče rane, lučka jim osvetli zatemnele oči, s kruhom iz domačega žita pa se okrepčajo. Med pridatki je bilo tudi vino. Etnolog Niko Kuret še piše, da so ponoči hodili rajni se gret k peči. Ponekod so se na ta dan postili rajnim dušam v prid. Med Slovenci še danes velja navada, da se ob vseh svetih vračajo zdomci domov na grobove svojih domačih.
Danes je 31. oktober pogosto povezan predvsem z nočjo čarovnic oziroma halloweenom, ki ima korenine tudi v starejših keltskih tradicijah, v sodobnem času pa je postal predvsem praznik kostumov, zabave in potrošništva. Toda ta čas lahko doživimo tudi drugače: kot priložnost za umiritev, hvaležnost in povezovanje s spominom na tiste, ki so živeli pred nami.
Morda lahko letos poleg obiska pokopališča ustvarimo tudi majhen osebni obred v spomin na svoje prednike. Prižgemo lahko svečo, ob njej za nekaj trenutkov posedimo v tišini in se spomnimo ljudi, ki so zaznamovali našo družinsko zgodbo.
Lahko pogledamo stare fotografije, obudimo družinske zgodbe ali pripravimo jed, ki jo je nekoč rad kuhal kdo od naših pokojnih bližnjih.
Če nam je blizu simbolika starih običajev, lahko na mizo postavimo tudi kozarec pijače ali košček kruha kot simbolično daritev in izraz spoštovanja do prednikov.
Kajti čeprav naših prednikov ni več med nami, del njihove zgodbe še vedno živi v nas.
Vir: Društvo Staroverci
