V psihologiji je eskapizem opredeljen kot vedenje ali želja po izogibanju soočanja z resničnostjo. Eskapizem lahko uvrščamo v dve kategoriji: zavedni in nezavedni eskapizem. To dvoje je pomembno razlikovati.
Del procesa prebujanja je prepoznavanje vedenja, lastnosti, navad ali misli, ki vam ne služijo. Ko se vaše vedenje spremeni, se spremeni tudi vaša »prehrana« - ne samo to, kar jeste, ampak vse, kar »zaužijete«, vključno s tem, kar poslušate, gledate, berete in čemur namenite pozornost.
Ste že slišali za ortoreksijo? To je izraz, ki se uporablja za nezdravo osredotočenost na zdravo prehranjevanje. To se sliši kot paradoks, saj zdrava prehrana nasplošno izboljša zdravje. Vendar obstaja meja – zdravo prehranjevanje lahko postane obsedenost. Lahko se razvije tesnoba okoli uživanja hrane, občutki krivde in jeze nase, ko si privoščite kaj »nezdravega«.
Tudi v »duhovni prehrani« obstaja pojav, podoben ortoreksiji. Zdrava duhovna prehrana - npr. meditacija, branje duhovnih besedil, preživljanje časa v naravi in skrbeti za druge – krepi vaše duhovno zdravje. Vendar tudi tukaj obstaja določena meja.
Kaj pa, če se krivite, ker želite večer preživeti ob gledanju filma? Ali pojesti nekaj, kar ne spada pod "zdravo prehrano"? Biti raztreseni namesto osredotočeni? Ali pa nimate energije za skrb za druge? Kaj pa, ko začutite tesnobo, pa ne želite meditirati ali razčleniti njenega globljega vzroka? Kaj, če ne želite porabljati energije za »dvigovanje svojih vibracij« ... Kaj, če je vse, kar si želite, jesti sladoled, se dobiti s prijatelji, popiti kozarec vina ali si ogledati serijo?
Prišel bo čas, ko se bo vaša želja po »nezdravi prehrani« zmanjšala; do tistega trenutka pa je bolj koristno, da ste strpni s sabo in si občasno kaj privoščite – brez občutkov krivde ali sramu.
Nezavedni ali zavedni eskapizem?
V psihologiji je eskapizem opredeljen kot vedenje ali želja po izogibanju soočanja z resničnostjo. Obstajata dve kategoriji: zavedni in nezavedni eskapizem. To dvoje je pomembno razlikovati.
Pri nezavednem eskapizmu manjka samozavedanja. To je avtomatska reakcija na nekatere nelagodne občutke. Ni napačno ali slabo, je samo način, kako se naučimo spopadati s takšnimi situacijami. Toda v kontekstu duhovne rasti in zdravljenja nezavedni eskapizem ohranja naše trpljenje. Odvrača nas od nelagodja in nas na dolgi rok odvrne tudi od nas samih.
V nasprotnem primeru pa pri zavednem eskapizmu raziščemo in s sočutjem priznamo globlje ležeča čustva, preden se odločimo odmakniti. Morda ste tisti dan preprosto utrujeni, potrebujete občutek udobja ali pa želite samo uživati ob filmu. Vse te možnosti so v redu in vas ne naredijo nič manj »duhovne«. Ravno nasprotno – odločitev za miselno nezahtevno in brezskrbno dejavnost je lahko odlično dejanje sočutja do sebe.
Zavedni eskapizem je kot »cheat day«
Če želite biti v fizični kondiciji, je obvladljiva in uravnotežena rutina ter prehrana boljša od ekstremne in intenzivne. Če začnete z visoko intenzivnostjo, boste verjetno hitro pregoreli in se vrnili nazaj k starim navadam. Zato je bolje začeti uravnoteženo in čez čas zviševati intenzivnost, glede na svoje sposobnosti, kar vam bo zagotovilo trajnejše učinke. Veliko ljudi si pri dieti obljubi »dan pregrešitve«, torej dan, ko se lahko brez slabe vesti pregrešijo. Ni razloga, da bi morala biti pot osebne rati kaj drugačna.
V preteklih letih sem se spustil v skrajnost in se prikrajšal za mnogo stvari v prepričanju, da »duhovna oseba ne bi naredila tega ali tistega«, na primer se razjezila, jedla nezdravo hrano, pretirano gledala Netflix, se prepirala s svojim partnerjem ... Šele, ko sem si dovolil prakticirati zavedni eskapizem, sem odkril, kaj mi resnično koristi.
K tej poti so me v večini spodbudili prijatelji in družina, ki so videli, da potrebujem več prostega časa. Vedno sem si postavljal visoka merila, se potiskal do roba in te lastnosti perfekcionizma so se prenesle tudi v mojo duhovno prakso.
Sčasoma se je moja potreba po »pobegu od resničnosti« zmanjšala. Toda to ne pomeni, da ne bom več izpustil ure meditacije ali si ogledal televizijske serije, da si dvignem razpoloženje, če se mi v tistem trenutku to zdi prav. Če grem predaleč v ekstrem, to v meni ustvari občutek stresa ali celo zamere do moje prakse, kar je posledica »duhovne ortoreksije«.
Duhovna dieta in zdrava presoja
Opozorilo: zavestni eskapizem ni izgovor za pot, na kateri izberemo linijo najmanjšega odpora. Bodite previdni in uporabite načelo zmernosti. Če potegnemo vzporednico s prehrano: ohraniti moramo zavedanje, da zdrava prehrana zahteva, da večino časa jemo dobro in da, če si vsak dan privoščimo hrano z veliko maščob in visoko vsebnostjo sladkorja, bo to privedlo do poslabšanja zdravja. Hkrati pa se moramo zavedati, da je v redu, če se občasno pregrešimo in si privoščimo priboljšek.
Vedeti, kdaj se prepustiti skušnjavi in kdaj se zadržati, je stvar poskusov in napak. Potreben je čas, vaja in samo-poštenost. Ko najdete zagon za vadbo boste morda nagnjeni k pretiravanju, da vadite čim več, kolikor lahko. Veselje in navdih, ki izhaja iz meditacije, duhovnih razprav, spoznanj in rasti ustvarja željo po še več. Morda se vam takrat zazdi, da je duhovna pot vaše poslanstvo in naredili boste vse, da mu sledite. To je čudovito in vredno je ceniti nedolžnost te notranje motivacije. Vendar sem tukaj, da vam povem: lahko si vzamete prost dan. Lahko zadihate, se ustavite in si vzamete čas brez skrbi za rast in napredek. Lahko si brez sramu dovolite, da se prepustite zavednemu eskapizmu.
Vir: Ricky Derisz, tinybuddha.com
Poglejte si še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
