V starih kulturah, kot je bila indijska, so temeljito proučili človeka; imeli so védenje o tem, kakšna je resnična narava ženske in kakšna je narava moškega. Razumeli so, da je najpomembneje v življenju naučiti se, kako pravilno živeti. Le tako je lahko človek srečen, njegova zavest pa se širi.
V vedski tradiciji je bil položaj ženske ključnega pomena za zdravo družino in družbo. Ženske so namreč predstavljale temelj etičnega razvoja, zato so imele vzvišen položaj.
V Manu Smriti III. je zapisano: “Ženske bi morali spoštovati in občudovati njihovi očetje, bratje, možje in svaki, ki si želijo blaginje in sreče. Kjer ženske živijo v bridkosti, bo družina propadla. Kjer so ženske spoštovane, so bogovi zadovoljni.”
V Vedah in Upanišadah najdemo številne zapise o ženskih filozofinjah, učiteljicah, političarkah, svetnicah ipd., ki so uživale visok položaj v družbi. Bile so enako izobražene kot moški. Skladno s pomembnostjo vloge, ki jim je pripadala v starodavni indijski družbi, so bile ženske tudi izjemno cenjene in spoštovane – bile so svobodne in hkrati zaščitene in varovane.
V zadnjih stoletjih sodobna indijska družba kaže povsem drugačno sliko. Ženska je izgubila svojo vlogo – če je bila v starih časih čaščena, je pozneje postala posedovana, nadzorovana ali celo izkoriščana. Ko pa ženska izgubi svoj položaj, družba izgubi ravnotežje in harmonijo.
Ženski in moški um se razlikujeta
Obstajajo določene psihološke zakonitosti, ki bi jih tako moški kot ženske morali poznati, da bi lahko živeli v sožitju in da bi bili srečni. Ženska in moški imata povsem drugačen um, drugačno psiho. Ženski in moški um sta si nasprotna, kajti le tako je mogoče nujno medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje. Njune odgovornosti se ne prekrivajo, temveč ima vsak svoje dolžnosti.
Ženska in moški imata vsak svojo vlogo v družbi. V zahodni družbi so žal njune vloge in odgovornosti proglašene za enake, zato med seboj tekmujeta, ne sodelujeta.
Slavni izumitelj Nikola Tesla je v intervjuju iz leta 1924 takole povedal: “Na žensko sem vedno gledal kot na nekoga, ki ima prefinjene lastnosti uma in duše, zaradi katerih je veliko superiornejša od moškega. … Toda zdaj je nežna ženska mehkega glasu, ki sem jo spoštljivo častil, povsem izginila. Na njeno mesto je stopila ženska, ki misli, da je njen največji uspeh v življenju, da postane čim bolj kot je le mogoče podobna moškemu – v oblačenju, glasu, delovanju, v športu in dosežkih vseh vrst. Ženske postajajo močnejše od moških, telesno in umsko. Svet je doživel veliko tragedij. Zame je največja tragedija današnje ekonomsko stanje, ko se ženske borijo z moškimi. … Ta težnja žensk – zasenčiti moške – je znamenje izroditve civilizacije. … Ženska je tista, ki je resnična žrtev, namesto da bi bila zmagovalka. V življenju ne najde več zadovoljstva.”
Takšno razmišljanje in dojemanje žensko-moških vlog preprosto ne more voditi k miroljubnemu sodelovanju in družbeni rasti, temveč v razkroj družine in posledično tudi odnosov na vseh ravneh družbe.
Le kadar ženska in moški spoštujeta drug drugega in sodelujeta kot dve krili ptice, se lahko družba razvija. Če med seboj tekmujeta, to ni mogoče.
Rig Veda 5.61.8 pravi: “Žena in mož predstavljata enaki polovici celote,
enaka sta si v vseh pogledih, zato bi se morala združiti in biti enako udeležena pri obeh vrstah del, duhovnih in posvetnih.”
Glavni razlog za težave v odnosih je nepoznavanje svojih odgovornosti.
Moški je v indijski tradiciji odgovoren, da služi denar za družino, za socialne odnose in povezanost družine z družbo, za prostor, kjer družina živi; moški odloča, kam bo družina šla, kako bo živela, kaj bo delala, katero šolo bodo otroci obiskovali in je odgovoren za duhovno življenje v družini.
Medtem pa je ženska odgovorna za zasebno življenje, ustvarja red v družini, odloča, kako bo kdo oblečen, skrbi za ‘čiste’ odnose med družinskimi člani, odgovorna je za način in ton govora oz. komunikacijo znotraj družine, za duhovno vzgojo otrok, skrbi za opremo hiše in čistočo v njej, odgovorna je za to, da je družina srečna.
Viktorija Kos; razcvet-zavesti.si
Preberite si še:
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
