Menopavza je dolgo veljala za nekakšno končno točko ženskega reproduktivnega sistema oziroma za obdobje, ko jajčniki prenehajo sproščati jajčeca in tako rekoč zaključijo svoje delo. Toda ta poenostavljena predstava o "upokojitvi" jajčnikov se vse bolj izkazuje za napačno.
"Pri jajčnikih dosežemo točko, s katere glede plodnosti ni več vrnitve, saj ne proizvajajo več jajčec. Upala bi si trditi, da večina ljudi domneva, da jajčniki od takrat naprej samo še mirujejo in ne počnejo ničesar, podobno kot slepič," pravi reproduktivna biologinja Francesca Duncan z univerze Northwestern.
"A jajčnik ni zgolj reproduktivni organ," poudarja strokovnjakinja Birgit Schilling z raziskovalnega inštituta Buck.
"Dejansko vpliva na to, kako se človek stara, saj je povezan z delovanjem številnih drugih organov, kot so možgani in kosti. Ženske imajo po menopavzi pogosto precej težav s kostmi, zato menimo, da med temi organi obstaja povezava."
Schilling in Duncan sta vodili novo raziskavo, objavljeno v znanstveni reviji Aging Cell.
Njuni rezultati nakazujejo, da menopavza za jajčnike ni toliko upokojitev kot sprememba poklicne poti.
Kaj se dogaja z jajčniki po menopavzi?
Raziskovalci so z masno spektrometrijo preučevali, katere beljakovine so aktivne v zdravih jajčnikih 28 žensk po menopavzi. Vzorci tkiva so bili razdeljeni v tri starostne skupine glede na starost darovalk: od 50 do 59 let, od 60 do 69 let ter 70 let in več.
Ženskam so jajčnike iz različnih razlogov kirurško odstranili, vendar nobeden od jajčnikov, vključenih v raziskavo, ni kazal znakov bolezni.
Rezultati so bili podobni ugotovitvam, do katerih je Duncan prišla v raziskavi na miših, objavljeni v začetku letošnjega leta. Pokazalo se je, da se beljakovinski profil tkiva jajčnikov s starostjo postopoma spreminja. Pri človeških jajčnikih je bilo za te spremembe posebej značilnih 17 beljakovin.
Jajčniki žensk, starih od 50 do 59 let, so vsebovali več beljakovin, povezanih z uravnavanjem RNK in DNK ter ohranjanjem strukture tkiva in celic.
Nasprotno pa so jajčniki žensk, starejših od 70 let, vsebovali več beljakovin, ki sodelujejo pri presnovi maščob, prirojenem imunskem odzivu in vnetnih procesih.
Če bi bili jajčniki po koncu reproduktivnega obdobja resnično neaktivni, takšnih sprememb ne bi pričakovali.
"Predvidevala sem, da bodo jajčniki 50-letnice, 60-letnice, 70-letnice in 80-letnice videti povsem enako – brez jajčec in v bistvu brez kakršnegakoli delovanja," pojasnjuje Duncan.
"Dejstvo, da podobne spremembe opažamo pri različnih vrstah, nam daje zaupanje, da ne gre zgolj za naključen pojav, temveč da se v biologiji jajčnikov dogaja nekaj resnično pomembnega."
O jajčnikih se moramo očitno naučiti še veliko.
Zdaj ko so raziskovalci oblikovali prvi nekakšen "zemljevid" staranja jajčnikov, lahko začnejo podrobneje raziskovati ta kompleksna vprašanja.
Ugotovitve bi lahko imele pomembne posledice za zdravstveno oskrbo žensk po koncu reproduktivnega obdobja, pa tudi za osebe, ki so jim jajčnike kirurško odstranili.
Raziskava tako odpira povsem nov pogled na jajčnike: ti po menopavzi morda ne prenehajo delovati, temveč začnejo opravljati drugačne biološke naloge, katerih pomen za zdravje in staranje šele začenjamo razumeti.
Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Aging Cell.
Vir: sciencealert.com
