O sreči govori z modrostjo tisti, ki zna poslušati življenje – preberite si, kaj pravi pater Karel Gržan.
"Za srečo se je treba zavestno odločiti. Vsi smo šli čez to, kar bi lahko imenovali negativna pedagogika. Že od malega nas opozarjajo: "To ni prav, to ne smeš, spet nisi naredil, kot bi moral …" In zato smo pogosto zelo osredotočeni na to, česa ni, kaj manjka, kaj ni dovolj dobro.
Zelo hitro smo potem tudi do drugih – še posebej do svojih bližnjih – kritični. Hitro opazimo: "Spet ni naredil tega, tole mu ni uspelo, tukaj je zgrešil …" Tudi do sebe smo pogosto takšni: pozorni predvsem na to, kar ni prav, kar še ni dovolj.
A potem pride trenutek, ko se zavestno odločiš, da boš vsak dan hvaležen. Da boš ozavestil hvaležnost – vsaj za 12 stvari dnevno, pravijo.
Lepota prebuja lepoto. Svetloba prebuja svetlobo. In če si vzamemo čas – postanemo pozorni, z moderno besedo: čuječi – do tistega, kar nas znotraj zares osvetli, se začne nekaj spreminjati. Samo od sebe se to ne zgodi. Še posebej ne, če smo odraščali v okolju, ki nas ni znalo spodbujati z nežnostjo.
Zato se moramo za srečo odločiti. Sreča je v srečanju – pa naj bo to s cvetom, s človekom ali živaljo. Vzeti si moramo čas. Mi izbiramo: ali bomo kot narod ostajali v žalosti, ali pa bomo kljub vsemu življenje doživljali kot zanimivo priložnost.
Da, tudi rožici bomo pomagali. Tudi zanjo bomo hvaležni – pa tudi za veter. Sreča je tudi v tem, da ne mislimo samo nase. Ko odpreš srce nekomu, ki je v stiski – pa četudi je to le cvetlica – se vate lahko naseli gospa Sreča. Tako nekako je rekel tudi Frane Milčinski - Ježek.
Tisti, ki mislijo samo nase in se ne odzovejo na klic ljubezni, težko doživljajo srečo. Sreča pride šele, ko odpreš srce tja, kjer te pokliče ljubezen.
Seveda – ne moremo rešiti vsega sveta. A vsakič znova lahko prisluhnemo, kdo nas kliče zdaj. Mogoče danes ni človek – ampak roža. In če odpreš srce tam, kjer je klic – potem lahko vate stopi sreča. Sreča pride, ko se odzoveš s srcem."
Iz videa:
