Iz meditativne poslanice patra Karla Gržana, ki jo je pred časom izrekel v Divaški jami.
Kot seme smo vstopili v votlino Zemlje s prošnjo in z molitvijo, da bi se v vsakem in po vsakem izmed nas prebujalo novo življenje v žlahtni človečnosti.
Jame so bile, odkar pomnimo, sveti prostor. So arhetip maternice, iz katere izhaja ponovno rojstvo v našem času: Preporod.
Rekli so mi, naj izrečem v tej sveti jami molitev Bogu. Nekateri veste, da je moja definicija Boga, da je to moja »bit v Biti vseh biti(j)«. To je sveta Enost. Vsega v vsem.
Einstein bi rekel: »To je moč Ljubezni, ki je v makro- in mikrokozmosu, torej v vsakem izmed nas.« Ker je torej moja definicija Boga »moja bit v Biti vseh biti(j)«, bo moja molitev Bogu nagovor Svetemu, Božjemu, v sleherniku, v vsakem izmed nas.
Preberite si še:
Tam, globoko pod površjem, kot smo zdaj mi, v tem svetem prostoru, v tej maternici Zemlje, tam globoko v slehernem izmed nas, je sveto obnebje. Veliko vesolje ima obnebja singularnosti.
Tam se prostor ukrivi in vse, kar je, se preseže v novo razsežnost. Vsak človek je vesolje v malem. V srčiki naše biti – Cankar bi rekel, v skriti kamrici, tam, kjer smo mi mi, tam je v vsakem izmed nas tudi obnebje singularnosti, presežnosti.
Tam globoko v nas je dotikališče med nebom in zemljo. In od tam nekje nas navdihujejo vzgibi Svetega za osebno poslanstvo v tem svetu – po posameznikih za prebujenje v skupnosti.
Seme smo, sedaj tu, v votlini – v globini Zemlje, s prošnjo, molitvijo, da bi se v vsakem in po vsakem izmed nas prebujalo novo življenje na Zemlji.
Vsak izmed nas je v poslanstvu prebujanja novega življenja za bolj žlahtno človečnost.
Ko bomo stopili iz jame, naj bo to simbolno, lahko bi rekli, kar obredno dejanje in znamenje, da seme že kali in obeta novo življenje, ki bo bolj po meri človečnosti.
Ne dovolimo si, da nas pri tem zadušijo, ustavijo v pesimizmu. Brezup ni upravičen niti v temini našega časa.
Ko sem prihajal sem k vam, sem poklical Andreja Detelo – saj nekateri poznate njegovo delo Sintropija, in v njem dokaz, da bo končno zmagovita sintropija, in ne entropija – kaotičnost.
In sem si dobesedno zapisal, kar mi je rekel, in bi vam rad to predal, skupaj z njegovimi pozdravi. Takole je rekel:
»Tudi v stanju popolnega kaosa obstaja možnost samoorganiziranja harmonije kateregakoli naravnega sistema. Kozmična zakonitost sintropije nam daje moč in pogum, da lahko v obdobju popolne teme živimo v upanju.«
Končno zmagovita bo sintropija, in ne entropija: Ljubezen in nikoli smrt – tudi zato, ker sva ti in jaz seme, iz katerega bo pognalo novo življenje.
Pomembno je, da se ne damo strašiti s temo, da nas ne zagrne pesimizem. Pomembno je, da smo zazrti v svetlobo novega življenja.
Mi moramo kreirati Novo zemljo in biti s svojimi mislimi, s svojim čutenjem, v svoji prebujenosti že tam. S tem prebujamo novost, neustavljivo prebujamo novost človečnosti.
Ko bomo stopili iz jame, se bo prižgal kres – kres v noči. To bo simbolno znamenje, da je Luč močnejša od teme. In potem bo miting. In potem bo praznovanje. In potem bo ples. Kot vnaprejšnja pripoved – napoved tega, kar prihaja.
Vir: https://www.facebook.com/zalozbasanje
