Kjer je ponos, navezanost, obsojanje, tam je tudi trpljenje

19. 2. 2020
Deli
Kjer je ponos, navezanost, obsojanje, tam je tudi trpljenje (foto: pixels)
pixels

Na vprašanje o trpljenju odgovarja duhovni učitelj Mooji. 

Nek moški je s hudo bolečino odšel k zdravniku. "Kako vam lahko pomagam?" ga je vprašal zdravnik.

"Vse me boli, gospod doktor," je odvrnil moški. "Kjerkoli se dotaknem," je pojasnil, medtem ko se je s prstom dotikal okolice srca, "me boli" In če se dotaknem tukaj," je dodal dotikajoč se nosu, "Av! - prav tako boli!"

Zdravnik ga je zmedeno opazoval, medtem ko je moški nadaljeval. "Če se dotaknem tu," je rekel dotikajoč se trebuha, "grozno zaboli!" Nato se je dotaknil veke: "Av!" je znova zavpil.

Zdravnik ga je nato v celoti fizično pregledal. Končno je rekel: "Gospod, ne najdem ničesar, kar bi bilo lahko narobe z deli telesa, ki ste mi jih pokazali. Težava je v tem, da imate zlomljen prst!" (Smeh)

"Jaz" je ta prst. Kamor koli gre "jaz", tam bodo vedno težave.

"Jaz", ki sije brez osebne identitete, je naravni um. Če ga poistovetimo s telesom, pogojenim umom in občutkom delujočega, postane ego, razlog trpljenja. Česar koli se dotakne v tej nevednosti, povzroči tako sebi kot drugim bolečino. In vendar si predstavlja, da bolečino povzročajo drugi. Če s pomočjo milosti spoznamo, da je osebni jaz glavni razlog zmede in da so to le sanje znotraj čistega bitja, se trpljenje konča.

Poistovetenje s tem "jazom" je vir trpljenja. Ko daješ prednost določeni vrsti doživljanja, trpiš. Ko izbiraš, od koga naj bi se učil, takrat trpiš. Ko si ves čas razlagaš in presojaš, kako je ali kako naj bi bilo, kaj si zaslužiš in česa ne, trpiš. Kjer koli je ponos, navezanost, obsojanje in želja, je tam tudi trpljenje. Ko se prebudimo iz nevednosti v svojo resnično naravo, trpljenje izostane. 

Mooji, Preden sem, založba Primus

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja