Ko smo hvaležni, prikličemo še več dobrih energij v svoje življenje

Premalo smo hvaležni.

Ko smo hvaležni, prikličemo še več dobrih energij v svoje življenje (foto: pixabay) pixabay
7. 4. 2021

Premalo smo hvaležni, da bi videli, kako bogati smo. Da smo zdravi, siti, imamo streho nad glavo, prihodek, obleke, prevozno sredstvo, službo, družino, prijatelje.

Da slišimo, vidimo, čutimo, dihamo, živimo in se zjutraj zbudimo. Vse, kar se nam zdi samoumevno... Do dneva, ko izgubimo samo eno od naštetih stvari.

Premalo smo hvaležni, da bi videli, da delamo nepotrebno dramo, si ustvarjamo težave, stres in igramo žrtev.

Premalo smo hvaležni, da bi videli, kako so nekaterim ljudem prikrajšane "osnovne" stvari in kako se borijo ter ne predajo ne glede na to, da nimajo zgoraj naštetih samoumevnih stvari.

Premalo smo hvaležni, da bi zbrali pogum in naredili korak naprej v svojem življenju ter prenehali živeti v vzorcih, ki se ponavljajo.

Premalo smo hvaležni, da bi videli svojo lepoto in česa vse smo zmožni.

Premalo smo hvaležni, da bi videli, da nam je čas na tem svetu omejen in da nam mogoče jutri ni dano več živeti.

Premalo smo hvaležni, da bi videli, da smo sami odgovorni zase, svoje življenje in vse, kar se dogaja v njemu.

Ko smo hvaležni, prikličemo še več dobrih ljudi, energij in dogodkov v svoje življenje.

Ko smo hvaležni, zberemo pogum in začnemo nove poti, ki podpirajo našo rast in omogočajo spremembe v vidu lekcij, ki so nam dane, da jih za časa tega potovanja izpolnimo.

Ko smo hvaležni, ne želimo več polovičnih ljudi, dogodkov, življenja in odnosov.

Ko smo hvaležni za dobro in slabo, odpremo skrinjico, ki je polna zakladov in začetek nečesa novega, še nedoživetega in občutenega.

Ko smo hvaležni vidimo, da si vse težave ustvarjamo sami.

Ko smo hvaležni, smo resnično prebujeni in vidimo svet takšen, kot je... V vseh barvah in odtenkih, veselju in žalosti, takega kot je... Pisan, včasih nepopustljiv in nepravičen, a tako edinstven in čudovit.

Luka Vrbančić