Tibetanski budisti učijo, da ko umremo, naša zavest prosto lebdi in tava po bardih (vmesnih stanjih smrti med preteklim življenjem in prihodnjim življenjem) in izkuša zelo intenzivne izkušnje.
V tem stanju je prisoten neizmerno velik potencial za osvoboditev, saj sposobnosti bardišnega uma daleč presegajo sposobnosti utelešenega uma.
Um v bardičnem stanju je devetkrat močnejši in okolje, v katerem se giba, je manj trdno. Če si bardični um zamisli nek kraj, se tam tudi znajde. Če pa se je sposoben osredotočiti na duhovno resnico, ga lahko le-ta tudi osvobodi. V tolikšni meri je v bardičnem stanju povečana naša možnost osvoboditve.
V obsmrtnih bardih se nam večkrat prikazuje naša razsvetljena narava, vendar naš um ni dovolj osredotočen, da bi jo prestregel in se osvobodil. Če je um dovolj izurjen, se lahko v trenutku osvobodi.
Um je v bardičnem stanju mnogo močnejši, hkrati pa je tudi toliko nestabilnejši. V bardičnem stanju namreč izginejo racionalni okvirji, ki so um ohranjali trden ali celo okorel v utelešenem stanju. V bardičnem stanju je um podoben naši zavesti med sanjami - kolikšna možnost obstaja za povprečnega človeka, da se bo v sanjah zavedel, da so to sanje?
Vse prakse pomoči umrlim temeljijo na zavedanju o zgoraj omenjenih lastnostih bardičnega uma. Duhovi umrlih nas slišijo. Tibetanska knjiga mrtvih se v dobesednem prevodu imenuje "Osvoboditev v bardu skozi poslušanje". Tradicionalno so lame (tibetanski budistični menihi) umrlim 49 dni prebirali Tibetansko knjigo mrtvih (Bardo thodol). Lame umrlim govorijo:
"Zdaj si mrtev, zapustil si svoje telo in vstopil v bardo smrti. Ne moreš se vrniti; ne poskušaj priti nazaj; pojdi naprej. Danes se bo zgodilo /vsak dan se ta del spremeni, saj se spreminjajo tudi izkustva v bardu/. Pojavljali se bodo prividi, močne luči in zvoki. Ne boj se. Ne morejo ti škodovati. So projekcije tvojega uma. Glej jih kot to, kar so in pojdi proti svetli svetlobi. Zlij se s svetlobo; to je tvoj razsvetljeni um."
Na ta način lame mrtve neprestano vzpodbujajo in jim pomagajo pri osredotočanju. Pravzaprav nam sploh ni potrebno govoriti. Lahko le mislimo nanje in njihova zavest bo priklicana k nam.
Prva stopnja pomoči umrlim je torej vzpostavitev komunikacije. Druga stopnja pa je generacija dobrodejne duhovne energije, ki jim bo pomagala. To lahko dosežemo na različne načine: invokacija blagoslovov, molitve in obredi, yantre (svete geometrijske slike, ki utelešujejo energijo božanstev), daritve, daritve hrane, daritve v imenu umrlega ...
Stik lahko vzpostavimo s komerkoli, ki je prešel in slišali nas bodo. Z njimi se lahko pogovarjamo na glas ali pa telepatsko; dokler mislimo nanje in usmerjamo energijo k njim, nas bodo slišali.
Morda ne bomo vedno slišali odgovora, če ne vemo, kako se sozvočiti z energijami na drugi strani, vendar smo lahko prepričani, da so dobili naše sporočilo. Pošljemo jim lahko zagotovilo, da je vse v redu, ljubezen, odpuščanje in sočutje.
Prehod je nujni del cikla življenja in moten prehod ovira tako življenje preživelih kot nadaljevanje umrlih. Zato je prehod umrlih izjemnega pomena za vse nas.
- Preberite si še: Kaj se dogaja, ko umiramo in prehajamo na drugo stran?
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj