Vsakdo med nami pozna nekoga, ki nikoli ne ostane brez besed. Na srečanjih so vedno najglasnejši, v družbi najopaznejši, v pogovorih pa pogosto prevzamejo ves prostor. Takšni ljudje ne govorijo zgolj veliko – govorijo ves čas. Zakaj? Kaj se skriva za to navado in kako vpliva na njih ter okolico?
Govor kot način obvladovanja tesnobe
Pri nekaterih je neprestano govorjenje način, kako se soočajo s svojo notranjo napetostjo. Tišina jim je neprijetna, ker jih prisili, da prisluhnejo lastnim mislim ali občutkom. Zato jo zapolnijo z besedami. V ozadju je lahko tesnoba, strah pred zavrnitvijo ali globok občutek praznine. Govor postane obliž, ki prekriva notranji nemir.
Želja po potrditvi in sprejetosti
Nenehno govorjenje je lahko tudi poskus pridobivanja pozornosti in potrditve. Ljudje, ki se bojijo, da ne bi bili dovolj zanimivi ali vredni družbe, poskušajo z besedami dokazati svoj obstoj. Besede postanejo most, s katerim želijo doseči druge, a hkrati lahko ravno zaradi pretirane potrebe po izražanju odbijajo sogovornike.
- Preberite si še: 5 načinov zaščite pred absorbiranjem negativne energije drugih
Osebnostne značilnosti in vzgoja
Ekstravertirani posamezniki se naravno izražajo skozi govor – za njih je to glavni kanal povezovanja z drugimi. Prav tako imajo lahko pomembno vlogo izkušnje iz otroštva: nekdo, ki je bil v mladosti preslišan, se kot odrasel trudi biti slišan na vsak način. Besede so zanj način, da si zagotovi prostor, ki ga nekoč ni imel.
Vpliv na odnose
Za okolico so takšni ljudje lahko naporni. Ker govorijo veliko in pogosto ne prisluhnejo, drugi hitro izgubijo občutek enakovrednega dialoga. Namesto izmenjave pride do monologa. To lahko povzroča utrujenost, razdraženost ali celo umik sogovornikov. V odnose se naseli neravnovesje, ki na dolgi rok oslabi bližino.
Kako se soočiti z ljudmi, ki nikoli ne utihnejo
Postavite mejo: če vas preveč besed izčrpava, to jasno povejte ali pogovor usmerite.
Prepoznajte motivacijo: razumevanje, da gre lahko za strah, tesnobo ali željo po sprejetosti, pomaga ohraniti sočutje.
Ponudite strukturo: vprašanja ali jasni okvirji pogovora pogosto pomagajo, da komunikacija postane bolj uravnotežena.
Ljudje, ki nikoli ne utihnejo, niso zgolj glasni sogovorniki – pogosto so to posamezniki, ki se na svoj način borijo s tišino, osamljenostjo ali občutkom manjvrednosti. Ko jim znamo postaviti zdrave meje in hkrati razumeti njihovo ozadje, pogovor postane prostor, kjer lahko oboji nekaj pridobimo: oni občutek slišanosti, mi pa ohranimo svojo energijo in prostor za lastne besede.
Novo na Metroplay: Podkast o vinu: Iz trte izlito I Katja Šuklje Antalick: "Vinogradništvo in vinarstvo je strast, ki jo je treba deliti"