Majhni otroci doživljajo poplavo misli in občutij

22. 11. 2023
Deli
Majhni otroci doživljajo poplavo misli in občutij (foto: shutterstock)
shutterstock

Osebnost predšolskega otroka izvira iz nezrelosti možganov, zanjo pa je značilno vedenje, ki je obsesivno, prikupno, impulzivno, anksiozno, očarljivo, nerefleksivno, radodarno, nestabilno, agresivno, uporno, kompulzivno in vse drugo razen predvidljivo.

Majhni otroci doživljajo poplavo misli, občutij, vzgibov in preferenc, vendar jih niso sposobni imeti hkrati v glavi, da bi si izoblikovali jasno sliko.

Danes z vami delimo nekaj načinov, kako razmišljajo predšolski otroci – ko jih razumemo, lahko bolje poskrbimo zanje, se povežemo z njimi in jih omogočimo zdrav razvoj.

Majhni otroci povedo tako, kot je, in vedo, kaj je prav, čeprav s svojim vedenjem ne pokažejo tega

Majhni otroci so nebrzdani v izražanju in doživljanju in so brez samonadzora. Preden kaj naredijo, se ne ustavijo in pomislijo; delajo v skladu z instinktom in čustvom. Politična ali socialna korektnost v njihovem načinu razmišljanja ne obstaja, svoje ideje pa bodo delili brez zavor.

Izziv je ohraniti integriteto majhnega otroka in se ne pretirano odzvati ali ga sramotiti, ker je zvest samemu sebi. Če naj spodbudimo otroke k osmišljanju njihovega sveta, moramo spodbujati njihovo težnjo, da poročajo o njem. Ob nemotenem razvoju bodo majhni otroci na neki stopnji pomislili dvakrat, preden bodo spregovorili. Do takrat pa potrebujejo prostor za osmišljanje sveta, kakor se poraja pred njimi, čeprav jih lahko spodbujamo, da to počnejo, kadar smo sami z njimi.

Ni srednje poti in iz vsake muhe nastane slon

Majhni otroci so nagnjeni k izpodrinjenim oziroma nihajočim odzivom in nihajo od enega doživljanja in čustva k drugemu. Ni nikakršne zmernosti ali srednje poti, poštenost pa se meri po tem, ali so dobili, kar so hoteli.

Eno minuto so ubogljivi, že naslednjo pa se vse obrne in so nato poosebljen upor. Njihov pogled na svet je črno-bel, siva je očitno odsotna.

Majhni otroci lahko tako kot konj s plašnicami vidijo samo eno stvar

Majhni otroci niso sposobni delovati iz dveh referenčnih točk naenkrat, zaradi česar v svetu majhnega otroka oživita čarovnija in domišljija. Ne moti jih, da nikakor ni logično, da lahko Božiček vsem prinese darila, da zobne miške zamenjajo zobke za darila in da lahko velikonočni zajčki ležejo čokoladna jajca. Ne morejo videti širše slike ali lukenj v logiki v čarobnih zgodbah.

Gre za igro, ne za delo

Majhni otroci niso sposobni razumeti pojma dela ali pokazati k cilju usmerjenega vedenja, kjer je potrebno odrekanje. To običajno skrbi številne starše, ki vidijo vztrajnost in odrekanje kot bistvo uspeha v življenju, od športa in hobijev do šole in dela.

Kratkovidnost in zaznano pomanjkanje motivacije majhnega otroka, njegova nagnjenost, da prehitro obupa, ko nekaj postane pretežko, starše spravlja v obup. Pojem dela pri majhnih otrocih nima pomena, ker brez sočasnih občutij in misli niso sposobni odložiti zadovoljitve. Da lahko delaš, se moraš odreči zadovoljitvi in preseči frustracijo, ki se lahko pojavi.

Najboljša možnost, kako pomagati majhnim otrokom, da vztrajajo pri nalogi, je prek igre – ki je popolno nasprotje dela. Načrti, s katerimi se jim prezgodaj vsiljuje delo, bodo imeli nasproten učinek od želenega ter bodo vzbudili frustracijo in upor.

Gre »zame« ali »zate«, nikoli pa »za naju ali nas«

Majhni otroci lahko upoštevajo samo eno osebo naenkrat, in to so običajno oni. Njihova pozornost bo bodisi na njih samih bodisi na drugi osebi, zaradi česar se zdijo zelo egocentrični ali pa vneti sledilci drugih ljudi. Ker imajo v mislih prostor samo za eno osebo, ne zmorejo povezanosti, ne da bi izgubili sebe kot ločeno osebo. Majhni otroci ne preidejo z »mene« na »naju ali nas«; preidejo z »mene« na »tebe«.

Otrok začne razvijati jasen občutek sebstva pri dveh letih, pred tem pa sveta ne dojema kot ločenega od sebe. Eden od ciljev zgodnjega otroštva je negovanje tega porajajočega se sebstva in njegovo utrjevanje. Otroci potrebujejo prostor, čas in podporo, da razumejo, kdo so, namesto da se jih prehiti s potrebami ali željami drugih. Integriteta in individualnost predšolskega otroka sta pogoja, da v odraslosti sodeluje kot član skupnosti.

Povzeto po knjigi Počivaj, igraj se, odraščaj

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: Sprememba v srcu | dr. Sanja Rozman