Matevž Lenarčič, slovenski pilot, alpinist, fotograf in avanturist je na svojem Facebook profilu objavil zanimiv zapis.
Planet zemlja je v dinamičnem ravnotežju, ki ga je človeštvo opisalo z bolj ali manj verjetnimi zakoni fizike, kemije, biologije, geologije.
Ko se ravnotežje podre z izbruhom vulkana, potresi, sončevo aktivnostjo, viharji, kaksnim meteorjem, poplavami ali plazovi, se ekosistemi uravnotežijo na nov način, ne glede na potrebe, želje, vizije posameznih elementov te naravne soodvisnosti.
Dvigovanje temperature atmosfere in površja zemlje je gotovo motnja, ki povzroča ponovno redistribucijo elementov. Toplo morje izpareva več vlage, topel zrak lahko sprejme več vode, vse hitrejše vertikalno gibanje zraka intenzivira razliko zračnih pritiskov, posledično vetrov in rodijo se neurja, toča, hurikani, trombe, tornadi, ki so aktivni vse do vzpostavitve novega ravnotežja, ki moteče elemente odpihne, poplavi, zaduši, uniči.
Za planetarni ekosistem to ne predstavlja velike težave, površje se spreminja, živa bitja se prilagajajo, izginjajo in nastajajo nova.
Težava je pravzaprav samo človek, ki je razvil zavest in komunikacijo do te mere, da lahko težavo tudi opiše. Znastveniki opisujejo logično, matematično, tehnično plat človeka in njegovega položaja v planetarnem ekosistemu, religije, filozofije pa njegovo duhovno in nezavedno plat. Oboji postavljajo človeka v center sveta, gospodarja nad ostalimi, znanost na osnovi zmožnosti intelekta, religije na osnovi stoletnih, tisočletnih dogem.
Človek ni več enakovreden člen v verigi naravnih zakonov, temveč upravljalec in izkoriščevalec planeta zemlja. Kako močan vpliv ima na okolje je predsvem odvisno od ekonomsko-družbeno-socialnega sistema, v katerem živi.
V egalitarnih, socialističnih, planskih sistemih, ki kontrolirajo količino individualnega pohlepa in tekmovalnosti, je vpliv na okolje manjši, v agresivnih, kapitalističnih, prostotrgovinskih, sistemih, kjer prisegajo na posameznika in zato tolerirajo pohlep, laž, tekmo vsakogar proti vsem, kjer je materialna lastnina znak uspešnosti, moči in vpliva, pa je odmik od narave dokončen in usoden.
Živa in neživa narava postaneta sovražnik, nekaj, kar lahko uniči njegov smisel izražen v materialnih stvareh. Človek tolerira zgolj elemente, ki so mu v korist, gozd/les, zemlja/hrana, domače živali/ meso/mleko/kratek čas.
Človeka v takšnem sistemu opisuje aroganca, nevednost in sovražnost do vsega naravnega, kar lahko ogrozi njegov materalni status, vključno z ljudmi, ki jih ne poznajo in razumejo (begunci, migranti). Zanimivo, da že tradicionalna tibetanska medicina prepoznava v aroganci/nevednosti/sovraštvu izvor vseh bolezni.
Človekov boj z naravo je boj z mlini na veter, ki ga ne more dobiti. Enostavno zato, ker se planet Zemlja lahko na novo uravnoteži brez človeka, človek pa ne more preživeti brez kakovostnega zraka, vode in zemlje, osnovnih elementov, ki jih uspešno uničuje.
Človeštvo lahko preživi le v enakovrednem odnosu z vso živo in neživo naravo, v sistemu, kjer predstavljajo zmagovalci, rušitelji ravnovesja, hudo motnjo in so nazadnje največje žrtve svojega pohlepa.
Zgornja Savinjska dolina dva dni po katastrofalnih poplavah, ki so uničile in spremenile življenje stotinam ljudi, že s 1000 metrov ne kaže kakšne velike spremembe. Velika tragedija za človeka, mala za planet Zemlja.
Celotna egipčanska civilizacija je bila zgrajena na vsakoletnem poplavnem valu reke Nil, ki prinaša nove, bogate hranilne snovi za poljedelstvo. Egipčani so živeli z naravo, prilagodili svoje življenje ritmu reke, Slovenci in zahodna družba v celoti živimo proti naravi, v ritmu svojega pohlepa.
Matevž Lenarčič
- Preberite si še: “Pa kaj si čisto zmešan?” - Kako je Karel Gržan povedal staršem, da bo postal duhovnik